78-letni vermontski senator, ki je zahteval splošno zdravstveno zavarovanje za vse Američane, zastonj izobraževanje in še marsikaj, je pred štirimi leti mešal štrene že Hillary Clinton ter se je tudi Bidnu upiral dlje kot vsi drugi demokratski predsedniški kandidati.
Vse demokratske volitve po Južni Karolini konec februarja in super torku v začetku marca so pokazale veliko večjo privlačnost bolj sredinskega kandidata za demokratsko večino in tudi ta torek v Wisconsinu Sanders ne more pričakovati dobre uvrstitve, ko bodo v začetku prihodnjega tedna prešteli vse glasove.
Sanders je kolebal že prej, njegovo kampanjo pa je dokončno pokopal novi koronavirus. Sredi največje zdravstvene krize po pandemiji gripe ob koncu prve svetovne vojne Američane najbolj zanimajo ukrepi zveznih in državnih oblasti, zato si še Biden le težko pridobiva pozornost javnosti.
Vodilni demokratski predsedniški kandidat se tudi pogosto zapleta v izjavah, zato bi nekateri na njegovem mestu raje videli newyorškega guvernerja Andrewa Cuoma, ki se sredi zamrtja večine življenja v državi bolje postavlja nasproti republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu. Brez večjih sprememb Bidnovega zdravstvenega stanja si je to težko predstavljati, zato pa se Bernie Sanders poslavlja poln moči in iskrečega se duha.
»Če ne bomo verjeli v zdravstveno oskrbo kot človekovo pravico, ne bomo nikoli dosegli splošnega zdravstvenega zavarovanja,« je poudarjal med svojim poslovilnim govorom. »Če ne bomo verjeli v pravico do dostojnih plač in delovnih pogojev, bodo milijoni med nami še naprej živeli v revščini. Če ne bomo verjeli v pravico do polnega izobraževanja za uresničitev naših sanj, bodo mnogi med nami šoleše naprej zapuščali brez potrebne izobrazne in z visokimi dolgovi. Če ne bomo verjeli v pravico do življenja v svetu, ki ima čisto okolje in ga ne pustošijo podnebne spremembe, bomo še naprej priče sušam, poplavam, rastočim morskim gladinam in vse manj naseljivem planetu.«
Bernie Sanders se je v poslovilnem govoru zavzel za svet pravičnosti, demokracije in poštenosti brez razisma, seksizma, homofobije in verskega fanatizma, saj v nasprotnem primeru domneva nadaljevanje masivnih neenakosti v dohodku in neenakopravnosti, predsodkov in sovraštva, natrpanih zaporov, prestrašenih priseljencev in sto tisočev brezdomcev – vse to v najbogatejši državi na planetu. Poudaril je, da v njegovi kampanji ni šlo nikoli zanj samega, ampak za gibanje, za katerega je prepričan, da je že zmagalo v ideološkem boju: še ne tako davno so njegove zamisli veljale za radikalne, danes so splošno sprejete in marsikje tudi uveljavljene.
Vermontski senator je opozoril še na generacijske zmage svojega gibanja, saj so ga povsod podpirale množice mladih. Sredi zdravstvene in gospodarske krize brez primere od kongresa pričakuje ukrepanje brez primere, ne le v dobro mogočnih posebnih interesov, ampak vseh Američanov. To bo še naprej odločno zagovarjal tudi v demokratski stranki, pa čeprav ni njen član, prepričan, da se resnične spremembe vedno zgodijo od spodaj navzgor. »Lotili smo se Wall Streeta, zavarovalnic, farmacevtskih družb, industrije fosilnih goriv, vojaško-industrijskega kompleksa, zaporniško-industrijskega kompleksa in pogoltnosti korporativne elite.« Sam bo sodeloval z Joejem Bidnom, a bo kljub zaključku predvolilne kampanje ostal na volilnih spiskih, da bi tako svojemu gibanju zagotovil čim večji vpliv v prizadevanjih za poraz Donalda Trumpa, »najnevarnejšega predsednika v sodobni ameriški zgodovini.«