Demokrat, ki se mu zapleta jezik

»Ne bosta niti vedela, kaj vaju bo zadelo v nadaljevanju teh groznih odločitev!« Besede demokratskega voditelja Chucka Schumerja sodnikoma vrhovnega sodišča Brettu Kavanaughu in Neilu Gorsuchu niso bile po naključju slišati kot grožnja. Ameriška levica se boji še enega mandata republikanca Trumpa predvsem zaradi možnosti novih konservativnih sodnih imenovanj in »grozna odločitev« bi bilo omejevanje pravice do prekinitve nosečnosti. Demokratsko upanje, usmerjeno proti tem in drugim desnim programom, je zdaj na ramenih nekdanjega podpredsednika Joeja Bidna.

Sedeminštirideseti podpredsed­nik ZDA Joe Biden se je minuli teden kot feniks dvignil iz pepela porazov na demokratskih izborih izzivalcev predsednika Donalda Trumpa. Po Iowi, New Hampshiru in Nevadi so prevlado napovedali demokratičnemu socialistu Bernieju­ Sandersu, ki je strah in trepet sredinskih Američanov, namestnika temnopoltega predsednika Baracka Obame pa so najprej množično podprli afriški Američani in za njimi drugi sredinski demokrati. Biden je najprej prepričljivo zmagal v Južni Karolini, na supertorek pa še v desetih od štirinajstih zveznih držav.



Sredinski demokrati zdaj upajo, da bo porazil demokratični socializem vermontskega senatorja Bernieja Sandersa in desni populizem republikanskega predsednika Trumpa. Bo Joe Biden zmogel? Nekdanji podpredsednik se še naprej smehlja s širokim samozavestnim nasmehom, ki ga je podedoval od očeta prodajalca avtomobilov, privrženci poudarjajo njegovo dostojnost, srčnost in sočutje. Senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar verjame, da bo Biden ponovno vzpostavil zaupanje med državljani in njihovim predsednikom, na nekdanjega podpredsednika stavijo tudi borze. Novice, da je v torek premagal Sandersa, so indeks Dow Jones in druge za nekaj časa dvignile celo iz črnogledosti zaradi hitrega širjenja koronavirusa.

Veliko Američanov se vendarle sprašuje, ali 77-letni dolgoletni senator iz Delawara ohranja sposobnosti, ki so mu zagotovile izjemno politično kariero. V minulih dneh je izjavil, da kandidira za senat, ženo predstavil kot sestro, supertorek premaknil na četrtek ter med navajanjem enega od najbolj znanih stavkov iz ameriške deklaracije neodvisnosti Boga imenoval »tista stvar«. Še prej je napačno zatrdil, da je bil aretiran v Južni Afriki, tuje voditelje pa zamenjuje kot po tekočem traku. Biden je v mladosti res premagal jecljanje, a niti njegovi najtesnejši sodelavci ne prepričujejo več o morebitni povezavi tega s čedalje pogostejšimi jezikovnimi spodrsljaji.



Republikanski prvak Donald Trump se seveda že sprašuje o Bidnovih sposobnostih. »Pripravljen sem bil na komunista Bernieja, potem pa se je nekaj norega zgodilo v torek, o katerem je mislil, da je četrtek,« je povedal za Fox News ter spomnil na Bidnovo izjavo, da je strelno orožje v ZDA ubilo 150 milijonov ljudi – in na Bidnovega sina Hunterja, ki ga je omenjal v razvpitem julijskem telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Trump si je s tem prislužil proces razrešitve, ki so jo preprečili šele republikanski senatorji, predsednik pa ne more pozabiti domnevnih milijonov, ki naj bi jih Hunter Biden služil v Ukrajini, ter domnevne poldruge milijarde na Kitajskem. Po njegovem prepričanju je to dosegel z izrabljanjem očetovega vpliva na ameriško zunanjo politiko.

Petdesetletni Hunter Biden je prestal marsikaj hudega, saj je kot otrok v prometni nesreči, v kateri je bil ranjen, izgubil mater in sestro. Morda je tudi zato postal odvisnik od mamil in alkohola ter se zapletal v dvomljiva razmerja. Striptizeta washingtonskega kluba mu je pred kratkim dokazala, da je oče njenega otroka, zato bo moral sin vodilnega demokratskega predsedniškega kandidata prihodnji teden na sodišču v Arkansasu prikazati dohodke. Za sodnico bi bilo edino opravičilo za izostanek, če bi mu goreli lasje.



Njegovemu očetu Joeju so se konec januarja pred televizijskimi kamerami zasolzile oči zaradi drugega sina Beauja, ki ga je leta 2015 pri komaj 46-letih pokopal tumor. »Beau bi moral tekmovati za predsednika, ne jaz!« Žalost očeta, ki je toliko izgubil, je razumljiva, a izjava nehote kaže tudi nepotizem ameriških političnih elit, ki so sklenile, da lahko demokratsko stranko reši le Joe Biden. Ta ima zdaj široko podporo med demokrati, a jo bo moral v nadaljevanju predsedniške tekme upravičiti v neusmiljenih predvolilnih spopadih, najprej v demokratski predsedniški tekmi z Berniejem Sandersom in nato, če bo dobil priložnost, z Donaldom Trumpom. Tudi vermontski senator in ameriški predsednik sta visoke starosti, a se jima jezik ne zapleta, republikanski prvak je poleg tega nagnjen k žaljenju in poniževanju, pred katerima bi se bilo treba uspešno braniti.
Barbara Kramžar