Bela hiša išče mir z izsiljevanjem

Ameriška vlada čedalje ostreje pritiska na Palestince, naj se vrnejo za pogajalsko mizo

Objavljeno
12. september 2018 10.20
Posodobljeno
12. september 2018 11.29
Jezni arabski protestniki v Gazi že nekaj časa zažigajo podobe ameriškega predsednika, ki je ubral ostro politiko do arabskih prebivalcev Palestine. FOTO: Reuters
New York – Največji dogovor vseh časov, po besedah Donalda Trumpa »pogodba stoletja«, se je ves čas zdel še en grad, ki ga 45. predsednik zida v svojih oblakih. Palestince poskušajo prisiliti v mirovni sporazum tudi z zaprtjem njihovega predstavništva v ZDA, a to je morda le nov žebelj v njegovi krsti.

Washington se na vse načine trudi omehčati palestinsko vodstvo in omajati njihovo nasprotovanje dolgo napovedovanemu mirovnemu sporazumu. Podobno taktiko so ubrali že lani jeseni, letos so grožnjo uresničili. Pred tem so konec avgusta najprej ukinili humanitarno pomoč Palestincem na Zahodnem bregu in v Gazi, teden dni pozneje pa oznanili, da ZDA ne bodo več podpirale agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Hkrati so zagrozili, da bodo na novo določili, kdo je begunec, po ameriškem razumevanju bi ta status veljal za desetkrat manj Palestincev, kot jih priznava agencija ZN.


Neizkušeno moštvo


Pritisk na Palestince ni presenetljiv, pogajanja z izsiljevanjem so Trumpov zaščitni znak.
Naštete ukrepe je mogoče hitro preobrniti, pogajanje z izsiljevanjem je Trumpov zaščitni znak. Toda Bela hiša je decembra lani priznala Jeruzalem za izraelsko prestolnico, kar je razbesnelo Palestince, ki si mesto treh ver prav tako želijo za glavno mesto bodoče države, zato so prekinili sodelovanje v mirovnih prizadevanjih. Trump je sicer med predsedniško kampanjo širokosrčno napovedoval, da bo z drugačnim, bolj pragmatičnim pristopom razklal enega izmed najtrših orehov mednarodne diplomacije. »Je nekaj, o čemer mislim, da resnično ni tako težko, kot so ljudje menili ves ta čas,« je napovedal.

image
Tako ameriški veleposlanik v Izraelu David Friedman (levo) kot mirovni pogajalec Bele hiše Jared Kushner v očeh Palestincev veljata za izrazito proizraelska politika. FOTO: Ronen Zvulun/Reuter


Toda hkrati je med celotno kampanjo izražal neomajno naklonjenost Izraelu, snovanje dogovora pa zaupal politično in diplomatsko neizkušenemu zetu Jaredu Kushnerju, povrhu še pravovernemu judu s tesnimi vezmi z vlagatelji iz Izraela. Ob strani mu stoji podobno izkušen nekdanji pravnik v Trumpovem nepremičninskem podjetju Jason Greenblatt, prav tako pravoveren jud. Veleposlanik ZDA v Izraelu je diplomatsko neizkušen Trumpov stečajni pravnik David Friedman, znan po zbiranju denarja za judovsko naselje na Zahodnem bregu. Kushner je po trditvah časnika Foreign Policy hkrati glavni motor prizadevanj za prekinitev sodelovanja z UNRWA ter avtor grožnje o izbrisu milijonov beguncev.


Izpolnjevanje želja


Po trditvah palestinskih diplomatov Washington v pogajanjih slepo izpolnjuje izraelski seznam želja.


Ob takšnih ameriških pogajalcih se ne gre čuditi trditvam glavnega palestinskega diplomata v ZDA Husama Zomlota, da sedanja vlada v Washingtonu »slepo izpolnjuje izraelski seznam želja«. To pomeni, da Palestinci izgubljajo pogajalske vzvode, saj sta bila položaj Jeruzalema in vrnitev beguncev dve najbolj težavni točki v dolgoletnih pogajanjih. S širitvijo in nato priznavanjem vedno novih judovskih naselij na Zahodnem bregu so že tako spremenili njegovo geografijo, da rešitev dveh držav skoraj ni mogoča. Tega se vse bolj zavedajo tudi palestinske oblasti, čeprav je predsednik Mahmud Abas prejšnji teden sprožil jezne odzive, ko je na glas razmišljal o konfederaciji preostanka Zahodnega brega z Jordanijo.

image
Rokovanje predsednikov Palestine in ZDA, Mahmuda Abasa in Donald Trumpa v Beli hiši maja lani, je le še oddaljen spomin. FOTO: Evan Vucci/AP


Kushnerjev mirovni načrt ostaja za zaprtimi vrati, razlog naj bi bilo ostro nasprotovanje arabskih zaveznic ZDA, od Savdske Arabije do Jordanije in Egipta. Osnovne premise načrta so gospodarski razvojni program za Gazo in Zahodni breg ter omejena suverenost v zameno za odpoved Jeruzalemu in privolitev v naselitvena območja za Izraelce. V Washingtonu računajo, da sta preusmeritev pozornosti zalivskih držav na Iran, pri čemer sodelujejo z ZDA in Izraelom, ter zelo oslabljeno palestinsko vodstvo, na čelu z ostarelim in čedalje bolj nepriljubljenim Abasom, priložnost za pritisk na Palestince. Toda nihče ni pripravljen privoliti v polovično palestinsko državo ter legalizacijo izraelske okupacije, kot še vedno skrivni načrt vidijo arabski komentatorji.


Grožnje sodnikom


Bela hiša je razglasila mednarodno kazensko sodišče za nelegitimno ter zagrozila s pregoni sodnikov.


image
Bela hiša je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Hagu označila za ustanovo, ki »ne odgovarja nikomur in je nevarna za ZDA, Izrael in druge zaveznike«. FOTO: Jerry Lampen/Reuters


Palestinci poskušajo dvigniti prizadevanja na mednarodno raven, tudi z vlaganjem tožb proti Izraelu na mednarodno kazensko sodišče (ICC), tako kot so storili včeraj. Toda John Bolton, predsednikov svetovalec za nacionalno varnost, je že dan prej sodišče preventivno razglasil za nelegitimno ter zagrozil celo s kazenskimi pregoni sodnikov, tožilcev in drugih uradnikov, če bodo začeli postopke proti ZDA in Izraelu (ICC se loteva tudi preiskave delovanja ameriških sil v Afganistanu).