Boris Johnson bo končno razkril svoje karte

Ko bo britanska vlada jutri Evropsko unijo uradno seznanila s predlogom za alternativni dogovor o brexitu – namen katerega je preprečiti kaotični izstop države iz EU, a ne pod spornimi pogoji iz novembra lani sklenjenega ločitvenega sporazuma – odločitev o tem, kaj se bo zgodilo 31. oktobra, ne bo več odvisna samo od Londona.

Evropska stran bo tista, ki bo morala presoditi, ali je alternativni predlog britanske vlade za rešitev vprašanj, povezanih predvsem z irsko mejo, na katerega je potrpežljivo čakala vse poletje, vreden njene pozornosti in ustrezna podlaga za nadaljevanje pogajanj z Združenim kraljestvom. Če bo ugotovila, da ni tako, na prihajajočem vrhu voditeljev osemindvajseterice v Bruslju ne bo razlogov za slavje, ampak za skrb. 

Zavrnitev britanskega predloga – kakršenkoli že bo – bo močno povečala nevarnost brexita brez dogovora. V nasprotju s prejšnjimi primeri iskanja najmanjšega skupnega imenovalca med evropsko in britansko stranjo se namreč lahko zgodi, da bo tokratni poskus zmanjšanja razlik res zadnji, še posebno če bo vladi Borisa Johnsona nekako uspelo obiti zakonodajo, s katero britanska opozicija od nje zahteva, da v primeru nevarnosti kaotične ločitve zaprosi EU za nov odlog brexita.

Nespodbudni odzivi

Britanski premier, ki bo jutri nastopil na kongresu konservativne stranke v Manchestru in bo v govoru, njegovem najpomembnejšem v dosedanjem mandatu, razkril svojo vizijo države zunaj EU, vztraja, da bo brexit izvedel do konca meseca, ne glede na to, ali bo Unija privolila v predlagani kompromis. Ni težko razumeti, zakaj. Johnson je na 31. oktober stavil ves svoj politični kapital, neuresničitev te obljube bi ga obsodila na še bolj klavrno usodo od tiste, ki je na premierskem položaju doletela njegovo predhodnico Thereso May. Tudi zato je Johnson izbral drugačen pristop do vprašanja o brexitu – takšen, ki temelji na pripravah na najhujši scenarij. »Le če bomo pripravljeni izstopiti brez dogovora, lahko dobimo pravi dogovor,« se glasi slogan, ki najbolje opisuje njegovo strategijo.



Analitiki, politični nasprotniki in tudi večina medijev odkrito dvomijo o možnosti premierovega uspeha. Odzivi na domnevno vsebino britanskega predloga, ki so danes prišli v javnosti, tudi niso bili spodbudni. Več evropskih in irskih politikov je vnaprej izrecno zavrnilo idejo o vzpostavitvi carinske meje med Severno Irsko in republiko Irsko z argumentom, da bi ta efektivno pomenila vzpostavitev trde meje.

Vprašanje iskrenosti

Ob morebitni zavrnitvi predloga se bo postavilo vprašanje, ali si britanska vlada sploh želi dogovora ali si zgolj kupuje čas. Johnson je v zadnjih tednih in mesecih vztrajal, da je z EU sposoben doseči boljši dogovor od ločitvenega sporazuma, ki ga je britanski parlament trikrat zavrnil. Ali je mislil resno ali pa je bil njegov optimizem le sredstvo, s katerim bo na koncu dosegel izstop brez dogovora, bo jasno v prihodnjih dneh.

Večina opazovalcev deluje pod vtisom, da bo morebitna zavrnitev Johnsonovega predloga katastrofa za njegovo vlado. Toda takšen zaključek se zdi močno prenagljen, saj premier volivcem ni obljubil urejenega brexita, ampak zgolj to, da bo Združeno kraljestvo 31. oktobra na vsak način izstopilo iz EU. Tudi če EU zavrne alternativni predlog kot neustrezen, bo Johnson svojim privržencem in državi lahko zatrdil, da je od sebe dal vse in da njegov neuspeh pomeni samo to, da se je z evropsko stranjo nemogoče pogajati.