Vseh enajst sodnikov je soglasno razsodilo, da je Johnsonova odločitev neveljavna, da parlament ni suspendiran in da morata o nadaljnjih korakih odločati predsednika obeh domov britanskega parlamenta. »Odločitev, da bo njenemu veličanstvu svetoval začasno razpustitev parlamenta, je bila nezakonita, saj je onemogočala oziroma preprečevala zmožnost parlamenta, da izvaja svoje ustavne funkcije brez tehtne utemeljitve,« je dejala predsednica sodišča, baronica Brenda Hale. »Nasveti premiera njenemu veličanstvu so bili nezakoniti, nični in brez učinka. Parlament ni bil razpuščen.«
Vrhovno sodišče je tako pritrdilo najvišjemu škotskemu civilnemu sodišču, ki je pred dnevi odločilo, da je bila Johnsonova poteza poskus oviranja razprave pred 31. oktobrom, ko si želi Johnson doseči izstop Združenega kraljestva iz EU z ali brez dogovora. Ministrski predsednik je predlagal začasno razpustitev parlamenta konec avgusta, češ da jo potrebuje za predstavitev programa dela nove vlade, kraljica Elizabeta II. pa jo je odobrila. Prekinitev se je začela 10. septembra in naj bi trajala do 14. oktobra. Vrhovno sodišče je odločalo o dveh ločenih zadevah: o pritožbi vlade proti sodbi škotskega sodišča, ki je razsodilo, da je prisilna prekinitev dela parlamenta neprimerno oviranje njegovega dela, ter o pritožbi aktivistke Gine Miller proti odločitvi višjega sodišča v Londonu, ki je menilo, da prekinitev dela parlamenta ne more biti predmet sodne razprave.
Odločitev bo vlada upoštevala
Bo objavi razsodbe je Johnson zatrdil, da bo vlada spoštovala odločitev sodišča. Dodal je, da se z njo ne strinja, da pa se bo parlament vrnil na delo. Ponovil je, da mora Združeno kraljestvo izstopiti iz EU 31. oktobra. »Mislim, da to ni pravilna odločitev, a šli bomo naprej, in seveda se bo parlament vrnil na delo,« je dejal po poročanju BBC. Johnson je napovedal, da se bo predčasno vrnil z zasedanja generalne skupščine OZN v New Yorku. Že pred tem je predsednik spodnjega doma parlamenta John Bercow dejal, da se bodo poslanci ponovno sestali danes – 20 dni pred rokom, ki ga je začrtal Johnson.
Po poročanju tujih medijev so nekateri analitiki predvideli, da bo sodišče, ki se je v preteklosti izogibalo političnim odločitvam, sporočilo, da ni pristojno za odločanje o potezah ministrskega predsednika, a je naposled poseglo v spor med premierom in parlamentom ter pritrdilo Johnsonovim kritikom iz poslanskih vrst.
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je Johnsona pozval k odstopu. »Vabim Borisa Johnsona [...], naj razmisli o svojem stališču in postane premier z najkrajšim stažem,« je dejal. S tem, da bi moral Johnson odstopiti, se je strinjalo tudi več drugih poslancev, vključno s tistimi, ki jih je Johnson izključil iz konservativne stranke, ker so nasprotovali njegovim načrtom o brexitu.
Evropska komisija odločitve britanskega vrhovnega sodišča ni hotela komentirati, češ da se ne vmešava v notranja ustavna vprašanja. Glavni koordinator evropskega parlamenta za brexit Guy Verhofstadt pa je razsodbo pozdravil. »Velika tolažba v sagi o brexitu: pravna država v Združenem kraljestvu je živa,« je tvitnil in zapisal, da parlamentov v pravi demokraciji ne bi smeli utišati.