Tiskane izdaje
Vsebina pogovorov, ki jih ima s premierko, je tajna. V njih 92-letna monarhinja izve, kaj je tisti teden zaznamovalo delo vlade njenega visočanstva. V tem tednu, vsaj tako lahko domnevamo, ji je premierka pojasnila svoje načrte glede potrjevanja spornega ločitvenega sporazuma z Evropsko unijo v britanskem parlamentu oziroma jo opozorila na prihajajoče prelomne tedne, ko bo vlada poskušala uresničiti izid britanskega referenduma in na kar se da urejen način državo popeljati ven iz EU.
Manj kot 24 ur kasneje je kraljica Elizabeta II. v Buckinghamski palači sprejela slovenskega predsednika. Njuno srečanje je, kot so sporočili iz njegovega urada, trajalo dlje, kot je bilo sprva predvideno, podrobnosti oziroma vsebine pogovora pa po pričakovanjih ni razkrila nobena stran.
Priprave na življenje po brexitu
Srečanje je predstavljalo vrhunec tridnevnega uradnega obiska, ki bi se težko odvil v bolj kaotičnem, a hkrati tudi bolj primernem trenutku. Bližajoči se datum izstopa države iz Evropske unije, do tega je ostalo še 30 dni, pod pogojem, da ne pride do vnovične zavrnitve ločitvenega sporazuma v parlamentu in podaljšanja pogajanj, na britanski, pa tudi na evropski strani ustvarja potrebo po dokazovanju in potrjevanju dvostranskih odnosov. Kot poudarjajo diplomatski viri, se britanska stran z obiski, kakršen je Pahorjev, aktivno pripravlja na življenje po brexitu. Ena glavnih motivacij pri potrjevanju prijateljstva s Slovenijo je po mnenju naših sogovornikov slovensko predsedovanje svetu EU, ki bo potekalo leta 2021.
Slovenija bo čez dve leti zelo verjetno predsedovala Uniji, ki bo še vedno reševala celo vrsto problemov, povezanih z izstopom ene od njenih največjih članic. Če bo vse šlo po sreči, med problemi ne bo vprašanja pravic državljanov. Na Otoku živi in dela kakih 5000 Slovencev, ki bi v primeru neurejenega, kaotičnega brexita teoretično lahko postali drugorazredni subjekti. Slovenska in britanska stran obljubljata, da se to ne bo zgodilo in da bosta recipročno poskrbeli za to, da bodo lahko tako Slovenci na Otoku kot Britanci v Sloveniji še vedno nemoteno nadaljevali svoja življenja.
Interes Slovenije pri tako kompleksnem vprašanju, kot je brexit, seveda sega tudi na politično in gospodarsko področje. Če pride do neurejenega britanskega izstopa iz EU, se bosta tako Združeno kraljestvo kot Unija težko izognila gospodarskemu šoku. Brexit brez dogovora po mnenju virov ne bo vplival le na evropsko, ampak tudi svetovno gospodarsko rast. Tudi zato predstavniki slovenske države s predsednikom republike na čelu vztrajajo na stališču, da je urejen izstop Združenega kraljestva iz EU v interesu vseh vpletenih strani.
Intenziviranje odnosov
Pahorjev predhodnik na predsedniškem položaju Danilo Türk se je na Otoku mudil leta 2010, dve leti zatem ko je na državni obisk v Slovenijo pripotovala kraljica Elizabeta II. Kasneje sta Otok v funkciji predsednikov vlad obiskala še Alenka Bratušek in Miro Cerar. Slovenijo je leta 2015 kot prvi in do sedaj edini britanski premier obiskal David Cameron.
Zgodovina pomembnih srečanj med predstavniki Slovenije in predstavniki Združenega kraljestva ne govori o tem, da bodo Pahorjevemu obisku nujno sledile velike spremembe v odnosih med državama. Toda intenzivnost slovensko-britanskega političnega in gospodarskega sodelovanja v zadnjih letih nedvomno narašča. Obisk predsednika Pahorja na Otoku verjetno ne bo povečal zavedanja slovenske javnosti o neposrednih in posrednih nevarnostih, ki jih brexit predstavlja za slovensko državo in njeno gospodarstvo. Vseeno pa bo predstavljal dobro osnovo za nadaljnjo krepitev sodelovanja z Združenim kraljestvom in po besedah britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta dvostranskim odnosom med državama dal nov zagon.
Predsednik republike se bo jutri na zadnji dan svojega obiska mudil v londonskem finančnem središču City. Predvidoma se bo sestal tudi z britansko premierko Thereso May.
