Tiskane izdaje
Slovenija in Združeno kraljestvo sta politična sistema z dvema različnima ustavnima tradicijama. Ena njunih skupnih značilnosti je pretežno ceremonialna vloga njunih voditeljev. Medtem ko so pristojnosti predsednika republike v Sloveniji jasno določene z ustavo in zakoni, je položaj na Otoku precej bolj zapleten.
Britanska kraljica ohranja pomembne ustavne pristojnosti, določene s konvencijami, ki v nekaterih primerih segajo več stoletij v preteklost. »Osnovna ustavna konvencija določa, da so dejanja monarhinje vedno omejena z željami predstavnikov vlade. Povedano drugače, monarhinja se mora ravnati po usmeritvah premiera,« je vlogo kraljice Elizabete II. za Delo pojasnil Robert Blackburn, profesor na londonski univerzi King's College in ena vodilnih britanskih avtoritet na področju ustavnega prava. Ta konvencija po njegovih besedah velja tako v primeru potrjevanja zakonov, ki jih sprejme parlament, kot pri imenovanju ministrov, ki jih predlaga vladajoča politična stranka oziroma tista, ki v spodnjem domu parlamenta obvladuje večino poslanskih glasov.
Predsednik republike se je prvi dan uradnega obiska v Združenem kraljestvu srečal s princem Edwardom in sestal z britanskim ministrom za zunanje zadeve Jeremyjem Huntom, zvečer pa je imel na kraljevem inštitutu za mednarodne zadeve Chatham House predavanje z naslovom Geostrateško umeščanje Evrope.
Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je minister Hunt pogovor s Pahorjem začel s pojasnilom glede svoje nedavne izjave v Ljubljani, ki ga je predsednik sprejel kot opravičilo. Hunt je poudaril, da bo obisk predsednika Pahorja dal nov zagon dvostranskim odnosom z Združenim kraljestvom. Britanski zunanji minister in slovenski predsednik sta med srečanjem spregovorila tudi o brexitu.
Predsednika Pahorja danes čaka vrhunec njegovega tridnevnega uradnega obiska, in sicer srečanje s kraljico Elizabeto II. V okviru uradnega programa obiska se bo predsednik srečal še s predsedujočim Lordski zbornici lordom Normanom Fowlerjem, županom londonskega finančnega središča City Petrom Estlinom in predvidoma tudi z britansko premierko Thereso May.
Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je minister Hunt pogovor s Pahorjem začel s pojasnilom glede svoje nedavne izjave v Ljubljani, ki ga je predsednik sprejel kot opravičilo. Hunt je poudaril, da bo obisk predsednika Pahorja dal nov zagon dvostranskim odnosom z Združenim kraljestvom. Britanski zunanji minister in slovenski predsednik sta med srečanjem spregovorila tudi o brexitu.
Predsednika Pahorja danes čaka vrhunec njegovega tridnevnega uradnega obiska, in sicer srečanje s kraljico Elizabeto II. V okviru uradnega programa obiska se bo predsednik srečal še s predsedujočim Lordski zbornici lordom Normanom Fowlerjem, županom londonskega finančnega središča City Petrom Estlinom in predvidoma tudi z britansko premierko Thereso May.
Poleg ceremonialne ustavne vloge monarhinja opravlja tudi pomembno praktično vlogo pri spodbujanju dobrih odnosov z drugimi državami, potuje na obiske v tujino (od lanskega leta to nalogo opravljajo mlajši člane kraljeve družine) in gosti tuje državnike, je pojasnil profesor Blackburn. V to kategorijo kraljičinih obveznosti spada tudi njeno današnje srečanje z Borutom Pahorjem.
Zadnji branik ustave
Čeprav so njene pristojnosti omejene z voljo njenih ministrov, kraljica Elizabeta II. po mnenju pravnih strokovnjakov še vedno igra vlogo zadnjega branika britanske nekodificirane ustave. »V britanski politični kulturi si je težko predstavljati, kako bi te njene moči kadarkoli prišle v veljavo,« poudarja profesor Robert Hazell z univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL), »toda v negotovem ozračju brexita takšnih ocen ni več mogoče podajati s tako veliko gotovostjo kot nekoč«.
Britanska kraljica Elizabeta II. med obisku v Sloveniji skupaj z nekdanjim predsednikom Danilom Türkom. FOTO: Blaž Samec/DELO
Kraljica skladno s svojo ustavno vlogo ne komentira aktualnega političnega dogajanja v državi in se vanj ne vpleta. V nekaterih akademskih in političnih krogih se pojavljajo namigi, da bi lahko oziroma morala posredovati v političnih zadevah in tako tudi pomagati pri reševanju britanske težave glede brexita. »Po mojem mnenju je to povsem netočno in zavajajoče,« je opozoril profesor Blackburn, za katerega takšne ideje potrjujejo, kako slabo razumljen je položaj suverena v britanskem ustavnem redu.
»Ustavna in politična realnost je, da bi takšna intervencija monarhinjo vpletla v strankarsko politiko,« je poudaril Blackburn. Stranke, proti interesom katerih bi se kraljica ali njen naslednik postavila, tega ne bi sprejele zlahka. Ustavna kriza, ki bi sledila, bi posledično lahko privedla do »abdikacije ali celo konca monarhije«.
