Tiskane izdaje
V Bruslju se dogajanje na Otoku spremlja s precej čudenja in negotovosti glede prihodnjega razvoja dogodkov. Že jutri popoldne naj bi se voditelji držav na začetku vrha EU pogovorili z Mayevo o njenih načrtih.
»Morda bo prišlo, morda ne bo,« se je glede pričakovanega pisma s prošnjo Mayeve pošalil visoki uradnik EU. Tako kot doslej v razpravah o brexitu so v EU pokazali precejšnjo mero potrpežljivosti. To se je obneslo. Iz Londona je okoli 13. ure prišlo pismo s prošnjo za podaljšanje roka do 30. junija.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je za Deutschlandfunk že napovedal, da na vrhu EU ne pričakuje odločitev o brexitu. Namignil je, da bi utegnil za prihodnji teden sklicati še en, izredni vrh o britanskem izstopu.
Čeprav scenarija kaotičnega brexita, ki ne bi temeljil na sporazumu, 29. marca še ni mogoče povsem izključiti, je verjetno krajše, tehnično podaljšanje roka. In 30. junij se omenja kot skrajni rok. A po navedbah evropske komisije bi podaljšanje roka na čas po evropskih volitvah (ki bodo potekale od 23. do 26. maja) zahtevalo izpeljavo volitev evropskih poslancev na Otoku.
Med preostalimi članicami EU prevladuje nasprotovanje daljšemu podaljšanju brexita, saj bi to povzročilo številne težave. FOTO: Tolga Akmen/AFP
V EU27 prevladuje nasprotovanje daljšemu podaljšanju, denimo do konca tega leta ali do decembra 2020. To bi povzročilo številne težave. Denimo: Združeno kraljestvo bi sodelovalo pri sprejemanju večletnega finančnega okvira EU, izboru ljudi na najpomembnejše funkcije, pripravljanju zakonodaje.
Ker bi Združeno kraljestvo imelo pred očmi svoje interese v obdobju po končanem članstvu, bi lahko s politiko blokad in drugimi orodji povzročalo številne težave, je slišati neuradno.Tudi pogajalska moč EU27 bi lahko bila oslabljena.
Daljše podaljšanje bi bilo po takšnih razlagah kvečjemu uresničljivo, če bi se na Otoku odločili za še en referendum. Tudi za trimesečno kratko podaljšanje bodo zahtevani pogoji – jamstvo, da bo v podaljšku ratificiran ločitveni sporazum.
»Voditelji bodo potrebovali konkreten načrt Združenega kraljestva,« je ocenil glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier. Tako bodo lahko ustrezno ocenili razlog in koristnost podaljšanja.
Prvo vprašanje bo, ali podaljšanje povečuje možnost ratifikacije ločitvenega sporazuma, ki je edina pot za urejen izstop. Poleg tega bodo postavili vprašanje, ali London prosi za podaljšanje, ker si želi več časa za obdelavo politične deklaracije o prihodnjih odnosih.
Barnier dopušča možnost, da bi bila deklaracija bolj ambiciozna, kot je v že pripravljeni obliki. Vsekakor je v njegovih očeh ključno, da bi podaljšanje negotovosti brez jasnega načrta še dodatno povišalo gospodarske stroške za podjetja. Poleg tega lahko povzroči politično stroške za EU.
Evropski voditelji bi lahko podprli preložitev
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes dejal, da bi lahko evropski voditelji podprli preložitev brexita do 30. junija, če bo britanski parlament podprl sporazum o izstopu iz Evropske unije.
»V luči posvetovanj, ki sem jih imel v preteklih dneh, verjamem, da bi bila krajša preložitev možna. Vendar pa bo pogojena s podporo izstopnemu sporazumu v britanski poslanski zbornici. Vprašanje dolžine podaljšanja ostaja odprto,« je na današnji novinarski konferenci povedal Tusk, ki bo v četrtek in petek v Bruslju gostil voditelje članic EU.
Predlog preložitve do 30. junija, ki ga predlaga Mayeva, odpira številna pravna in politična vprašanja. Voditelji EU bodo o tem razpravljali v četrtek, je še pojasnil predsednik Evropskega sveta, ki je o pismu danes po telefonu govoril tudi z Mayevo.
Na vrhu bi lahko potrdili tudi pravna zagotovila glede izstopnih pogojev, ki jih je Velika Britanija od EU prejela pretekli teden v Strasbourgu.
Predsednik Evropskega sveta je ob tem povedal, da trenutno ne vidi potrebe po izrednem vrhu EU, če bodo britanski poslanci prihodnji teden potrdili sporazum. Če se bo pojavila potreba po tem, pa ga je pripravljen sklicati.
»Čeprav se zdi upanje za končni uspeh krhko ali celo iluzorno, utrujenost od brexita pa je čedalje bolj vidna in upravičena, do zadnjega trenutka ne smemo obupati pri iskanju pozitivne rešitve,«je še poudaril.
STA
