V obtoku še vedno preveč alternativ

Britanski parlament je dan po drugi zavrnitvi ločitvenega sporazuma po pričakovanjih zavrnil še možnost, da bi Združeno kraljestvo iz Evropske unije izstopilo brez dogovora. Jutri britanske poslance čaka še tretje v nizu odmevnih glasovanj, in sicer o predlogu podaljšanja izstopnih pogajanj in začasne preložitve brexita.

Poslanci so nocoj z razliko 43 glasov zavrnili možnost, da bi država iz EU izstopila brez dogovora, pri čemer je britanska vlada utrpela nov poraz. Odločitev je za vlado neobvezujoča, hkrati pa sama po sebi ne spreminja ničesar. Britanski parlament se namreč ne more enostransko odpovedati brexitu brez dogovora, ne da razveljavi odločitev o izstopu iz EU oziroma prekliče uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe.

Tudi če bo jutri potrdil predlog podaljšanja izstopnih pogajanj, odločitev o tem spet ne bo odvisna samo od njega, temveč od britanske vlade, ki lahko, če želi, z njo zavlačuje vse do 29. marca, še bolj pa od EU27, ki mora o morebitnem podaljšanju pogajanj doseči enotno stališče. Opozorila Bruslja, da podaljšanje ne bo odobreno brez jasnih pojasnil britanske strani o tem, kaj z začasno odložitvijo brexita pravzaprav želi doseči, za London pomenijo dodatno težavo, za nasprotnike ločitvenega sporazuma pa oviro, ki je ne morejo preprosto ignorirati.

Ločitveni sporazum ni mrtev

Lahko se zgodi, da torkovo glasovanje o novembra sklenjenem ločitvenem sporazumu ni bilo zadnje oziroma da sporazum, kljub temu da ga je britanski parlament že dvakrat zavrnil, ni mrtev, vsaj ne, dokler parlament zavrača možnost, da bi država 29. marca iz EU izstopila brez dogovora. Ne gre spregledati, da so britanska premierka Theresa May in njeni ministri ločitveni sporazum danes še vedno zagovarjali kot najboljšo v vrsti slabih možnosti, med katerimi mora izbirati država. Toda hkrati so se pripravljali na to, da parlamentu omogočijo večjo vlogo v procesu izstopa.



Še posebno odmevno je bilo opozorilo finančnega ministra Philipa Hammonda, da bi brexit brez dogovora privedel do nižje gospodarske rasti in večje brezposelnosti ter da je nastopil čas, ko mora britanska politika začeti iskati kompromisno rešitev za svoje težave. Otoški mediji so besede enega največjih zagovornikov ločitvenega sporazuma interpretirali kot znamenje, da je vlada pripravljena razmišljati tudi o možnostih, ki jih je do zdaj vztrajno zavračala, denimo o tem, da bi parlamentu z vrsto testnih glasovanj omogočila, da pokaže, okoli kakšne oblike brexita bi se lahko poenotil.

Na neki način je bilo današnje glasovanje začetek tega procesa. Parlament ni le zavrnil možnosti, da država iz EU izstopi brez dogovora, ampak tudi povsem nerealen predlog skupine vplivnih evroskeptičnih torijcev, laburistov in poslancev severnoirskih unionistov, ki je temeljil na podaljšanju prehodnega obdobja do konca leta 2021 in zamenjavi spornega irskega varovala s prostotrgovinskim sporazumom.

Pot do lažje izbire

Upoštevajoč fragmentiranost in polariziranost parlamenta, ki je zaznamovala dosedanje sprejemanje odločitev v zvezi z brexitom, testna glasovanja morda ne bi bila slaba ideja. Temeljila bi na izločanju nesprejemljivih možnosti, kar bi ostalo, pa bi bilo lahko podlaga za lažje iskanje kompromisa. Poslanci bi najverjetneje brez omahovanja zavrnili razveljavitev brexita, razpis novega referenduma oziroma obstanek države v carinski uniji z EU. Zelo verjetno bi zavrnili tudi podaljšanje izstopnih pogajanj za daljše obdobje, in ne le do majskih evropskih volitev.

Ko bi te možnosti dokončno padle v vodo, bi bil parlament postavljen pred vsaj nekoliko lažjo izbiro. V odsotnosti drugih rešitev bi ločitveni dogovor z EU najverjetneje znova postal aktualen, njegova glavna alternativa pa bi še vedno bil brexit brez dogovora. Položaj bi bil diametralno nasproten trenutnemu, ko je v obtoku še vedno preveč takšnih in drugačnih alternativ najverjetnejšima oblikama brexita, od katerih je večina vnaprej obsojena na propad.