Tiskane izdaje
Vučić je po srečanju zgolj poudaril, da je v pogovorih ostro nasprotoval vzpostavitvi kosovske vojske. Po njegovem bi morali vsi razmisliti, zakaj Kosovo sploh potrebuje vojsko in kdo bi želel izzvati spopade. Srbija ne želi spopadov, temveč mir z Albanci, ne bo pa dovolila, da bi bila ogrožena mir in svoboda njenih državljanov in njenega naroda.
Dialog o normalizaciji odnosov med državama poteka pod pokroviteljstvom visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, ki ji zadošča pripravljenost srbskega in kosovskega predsednika, da si bosta še naprej prizadevala za dosego pravno obvezujočega sporazuma o normalizaciji odnosov. Kaj več tudi ni mogoče pričakovati, ker Bruselj ne Beogradu ne Prištini ni ponudil korenčka. Kosovo še vedno čaka na obljubljeno vizumsko liberalizacijo, Srbijo pa glavni igralci prepričujejo, da pot v oddaljeno članstvo v EU vodi le prek priznanja neodvisnosti Kosova.
Sprememba meja vodi v tragedijo
Varnostni svet ZN je na željo Velike Britanije, ZDA in Bolivije umaknil Kosovo z dnevnega reda, nanj pa so ga znova uvrstili zaradi Kitajske. Generalni sekretar ZN António Guterres je v poročilu, ki bo na mizi 14. novembra, pozval vse subjekte v družbi na srbski in kosovski strani, naj se vključijo v dialog o odprtih vprašanjih. Poleg pomena iskanja rešitve je izpostavil prizadevanja misije ZN Unmik za povrnitev zaupanja na Kosovu.
Zadnji krog dialoga Srbije s Kosovom na najvišji ravni je bil 18. julija, 7. septembra pa sta se Aleksandar Vučić in Hashim Thaçi ločeno sestala s Federico Mogherini. Vučić se ni hotel pogovarjati s Thaçijem, ker mu je Priština hotela prepovedati obisk hidroelektrarne Gazivoda na severu Kosova. Za novi krog gre zasluga avstrijskemu kanclerju. Sebastian Kurz je okrcal Prištino, da z načrtom o ustanovitvi lastne vojske povzroča nestabilnost v regiji, tudi zato, da Beograd ne bi imel občutka, da ga noče nihče slišati.
V znamenju napetosti med državama je potekal tudi novi krog pogajanj, ker je kosovska vlada, kot je pojasnil premier Ramush Haradinaj, zaradi sovražne naravnanosti Beograda do Prištine uvedla 10-odsotne carine na srbsko blago. Thaçi ni hotel komentirati vladnega poziva k bojkotu srbskega blaga z utemeljitvijo, da so organi oblasti samostojni in da vsi nosijo odgovornost za svoja dejanja. Haradinaj se tudi ni strinjal s stališčem uradnega Dunaja, da je pripravljen sprejeti vsak dogovor med Srbijo in Kosovom, vključno s korekcijo meja. Po njegovem bi sprememba meja vodila v nove tragedije na Balkanu.
Srbija potrebuje predvsem mir
Kosovski opoziciji ni uspelo pridobiti dovolj poslanskih glasov za sprejetje resolucije, ki bi prepovedala Thaçiju, da se v okviru dialoga s Srbijo pogaja z Vučićem tudi o zamenjavi ozemelj in popravkih meja. Kljub temu je dejstvo, da politične stranke niso sposobne sprejeti skupne platforme, ki bi omogočila kosovski strani nadaljevanje pogajalskega procesa z večinsko podporo in implementacijo sprejetih dogovorov v Bruslju.
Thaçi je izjavil, da so pogovori s srbskim predsednikom težki in da bi se raje pogovarjal z vragom kot Vučićem, ki si z vsem svojim potencialom in arzenalom Srbije prizadeva za uničenje Kosova kot države. Po njegovi oceni bi se moral celoten proces končati s splošnim sporazumom, v okviru katerega bi dosegli medsebojno priznanje in bi predvideval možnost članstva Kosova v Združenih narodih.
Vučić je pozval tiste, ki navijajo za napenjanje mišic, naj raje razmislijo, kakšno ceno bi v tem primeru plačala Srbija. Ta je kljub krepitvi vojske še vedno precej šibka in potrebuje mir. Čeprav je Srbija v težkem položaju, pogovori s kosovskim predsednikom pa neprijetni, se raje sto let pogovarja s Thaçijem, kot da bi se en dan vojskovali. Mir je tako pomemben, da ga ni mogoče primerjati z ničimer, je sklenil Vučić.
V Srbiji zavrača kakršnokoli razmejitev s Kosovom vrh Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki poziva oblast, naj sprejme državno in nacionalno platformo za Kosovo. Zavzema se za polno suverenost Srbije na Kosovu in izraža zaskrbljenost zaradi možnosti ločitve Kosova od Srbije. Vrh SPC je poudaril, da bi v tem primeru Srbi na Kosovu ostali brez zaščite, kar bi vodilo v njihovo izseljevanje, na Kosovu pa bi izbrisali vse sledi srbskega zgodovinskega obstoja.
