Kosovska zastava v stolnici Notre Dame

Na Kosovu in v Srbiji v procesu približevanja EU vztrajno tekmujejo, kdo bo komu nakopal več skrbi.

Objavljeno
06. november 2018 20.00
Posodobljeno
06. november 2018 20.01
Kosovski predsednik Hashim Thaçi med novinarsko konferenco z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem. Avstrija, tako kot druge evropske države, nasprotuje vsakršnim potezam Prištine ali Beograda, ki bi v regijo vnesle nemir. FOTO: Armend Nimani/AFP
Priština prepričuje svet, da je kosovsko vprašanje končano, Beograd pa si prizadeva, da bi ostalo odprto. Kosovsko zastavo v stolnici Notre Dame v Parizu ob zaznamovanju stote obletnice konca prve svetovne vojne je srbski državni vrh označil za prvovrsten škandal.

Na Kosovu in v Srbiji v procesu približevanja Evropski uniji vztrajno tekmujejo, kdo bo komu nakopal več skrbi. Tega se zaveda tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je kljub temu v ponedeljek v Beogradu znova poudaril, da imata Kosovo in Srbija enkratno priložnost, da pustita preteklost za seboj. V pogovoru z državnim vrhom je dejal, da bo vstop Srbije v EU mogoč le, če bo dosegla dogovor s Kosovom.


Kosovsko vprašanje na poti v EU


Kurz je pozval srbske državljane, naj podprejo politike, ki si želijo kreniti po tej poti. V pogovoru s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in premierko Ano Brnabić je poudaril, da si Zahodni Balkan zasluži postati del EU. Če bodo v regiji sklenili sporazum, ki bo dolgoročno zagotovil mir, je sporočil Kurz, Dunaj ne bo postavljal ovir, temveč bo takšen dogovor podprl.

To je tudi večinsko stališče EU, ki se zaveda, da bo pot do končne rešitve dolga. Kurz je bil včeraj kritičen tudi v Prištini. O načrtih za vzpostavitev kosovske vojske je po srečanju s kosovskim predsednikom Hashimom Thaçijem in premierom Ramushem Haradinajem poudaril, da je treba v regiji poskrbeti za več stabilnosti, ne pa ustvarjati nestabilnosti.

Po Vučićevih besedah se je Beograd pripravljen boriti za prihodnost, ne more pa sprejeti, da bi bila Srbija ponižana. Kljub dejstvu, da je 60 odstotkov Srbov proti dogovoru z Albanci, se je zavzel za kompromisno rešitev med Srbijo in Kosovom. Ne more pa albanska stran dobiti vsega, srbska pa ničesar, je znova poudaril Vučić. Po njegovem mnenju so od kompromisa, ki bi ga podprli tako Srbi kot Albanci, zelo oddaljeni.


Poraženci na paradi zmagovalcev


Čeprav je kosovska zastava v družbi obeležij 86 držav in 11 mednarodnih organizacij dvignila veliko prahu v Srbiji, se Beograd ni odzval s protestno noto. Vodja srbske diplomacije je pojasnil, da bodo o tem škandalu raje spregovorili na štiri oči z Emmanuelom Macronom na skorajšnjem prvem obisku francoskega predsednika v Srbiji po 18 letih. Ivica Dačić je poudaril, da ne morejo preprečiti tega, da bi na vojaški paradi sodelovali tudi poraženci, lahko pa izboljšajo odnose s Parizom.

Dačić je dodal, da Zahod zahteva od Srbije, naj prekine diplomatsko akcijo, s katero poziva države, ki so priznale neodvisnost Kosova, da proučijo svojo odločitev in jo prekličejo. To naj bi škodilo dialogu med Beogradom in Prištino, medtem ko njeno lobiranje za nova priznanja in članstvo v mednarodnih organizacijah ni sporno. Dačić je zagotovil, da Kosovo ne bo članica Interpola, s čimer bo dokazano, da kosovsko vprašanje še ni rešeno in da ga je mogoče rešiti samo z dialogom.
Slovesnosti v Parizu se bo udeležil tudi srbski predsednik, ki je vprašal rojake, ali naj se izolira in ne obišče nobene države, ki je priznala Kosovo.


Šport v znamenju političnih sporočil


Čeprav tudi Vučiću ni prav, da se je kosovska zastava znašla v stolnici Notre Dame, to ni razlog, je poudaril, da se ne bi pogovarjal z Macronom ali Thaçijem, če bo treba. Sklenil je, da se Srbija ne more obnašati kot užaljena zaročenka, če hoče napredovati in se razvijati. Po navedbah AFP se je uprava pariške stolnice Notre Dame odločila izobesiti kosovsko zastavo na podlagi seznama povabljenih državnikov na nedeljsko komemoracijo v Parizu.

V Srbiji tudi ne morejo prežvečiti napete nogometne tekme s Švico na svetovnem prvenstvu v Rusiji, kjer je zmagovalca v zadnji minuti odločil Xherdan Shaqiri, ki je zadetek proslavil s podobo dvoglavega albanskega orla. Zato se je menedžer Liverpola Jürgen Klopp odločil, da švicarski reprezentant ne bo igral na včerajšnji tekmi s Crveno zvezdo v Beogradu. Klopp se je odrekel Shaqiriju, ker ni hotel, da bi nogomet, glede na to, da so srbski navijači napovedovali vroč sprejem za njihovega igralca albanskega porekla, zasenčila politična sporočila.