Tiskane izdaje
V oceni proračunov članic z evrom je Slovenija v skupini petih članic, ki imajo proračunske načrte s tveganjem odstopanja od proračunskih pravil. Ti proračunski načrti lahko vodijo k znatnemu odstopanju od poti do uresničevanja srednjeročnih proračunskih ciljev. Druge štiri države so Belgija, Francija, Portugalska in Španija.
Slabšo oceno ima Italija, ki je s svojimi proračunskimi načrti že tako obravnavana kot najbolj razvpita kršiteljica pravil in proti kateri je sprožen poseben postopek.
Evropska komisija je pozvala vlado Marjana Šarca, naj posodobljeni proračun za leto 2019 pošlje v Bruselj mesec dni pred njegovo predložitvijo državnemu zboru.
Med drugim ugotavljajo, da bi bilo po načrtu, ki ga je pripravila še prejšnja vlada, strukturni napor za 1,4 odstotka BDP manjši, kot je bilo Sloveniji priporočeno na ravni EU. Pri izračunu strukturnega primanjkljaja, ki je za Slovenijo že dolga leta kočljiva tema, se ne upoštevajo konjunkturni in enkratni vplivi.
Dobri gospodarski rezultati niso dovolj
Bruselj je opozoril, da so načrtovani proračunski odhodki za 0,3 odstotka BDP višji od zahtev po paktu stabilnosti.
Evropska komisija Sloveniji sicer priznava izvrstne gospodarske rezultate, a opozarja, da mora biti narejenega več. Tveganja so večja v daljšem časovnem obdobju, predvsem glede vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema.
Slovenija je že pred mesecem dni prejela pismo evropske komisije s pozivom, naj čim prej pošlje evropski komisiji in evroskupini prenovljeni osnutek proračunskega načrta za leto 2019, ki bo zagotovil skladnost s cilji, sprejetimi na ravni EU.
Iz Ljubljane so nato v odgovoru pojasnjevali, da so poslali načrt ob predpostavki nespremenjenih politik in da bodo v prvem četrtletju prihodnjega leta predstavili prenovljenega.
Odziv evropske komisarke Violete Bulc
»Slovenija je v zadnjih letih pokazala zelo dobro gospodarsko rast, ki so jo vodili močne investicije in povečanje izvoza.«
»Ne smemo pa pozabiti na pomembnost vzdrževanja stabilnosti javnih financ in zagotavljanja trajnostne rasti, kar pomeni, previdno rast državnih izdatkov (plač in socialnih prejemkov).«
»Vabim novinarje in javnost, da pazljivo pogledajo grafe zadnjih petnajst let in prepoznajo zelo zahtevne, a uspešne korake, ki jih je Slovenija naredila v zadnjih štirih letih.«
»Samo pogumno naprej, da lahko novo politično, finančno, socialno in gospodarsko stabilnost utrdimo in se uspešno trajnostno razvijamo še naprej.«
»Slovenija je v zadnjih letih pokazala zelo dobro gospodarsko rast, ki so jo vodili močne investicije in povečanje izvoza.«
»Ne smemo pa pozabiti na pomembnost vzdrževanja stabilnosti javnih financ in zagotavljanja trajnostne rasti, kar pomeni, previdno rast državnih izdatkov (plač in socialnih prejemkov).«
»Vabim novinarje in javnost, da pazljivo pogledajo grafe zadnjih petnajst let in prepoznajo zelo zahtevne, a uspešne korake, ki jih je Slovenija naredila v zadnjih štirih letih.«
»Samo pogumno naprej, da lahko novo politično, finančno, socialno in gospodarsko stabilnost utrdimo in se uspešno trajnostno razvijamo še naprej.«
Igra živcev med Rimom in Brusljem
Evropska komisija je sprožila še intenzivnejše ukrepanje proti Italiji, ker da glede na visoko zadolženost, več kot 130 odstotkov BDP, za leto 2019 načrtuje prevelik javnofinančni primanjkljaj.
V EU je za hude kršiteljice proračunskih pravil predviden postopek glede čezmernega primanjkljaja. Po prejšnjih zavezah bi Italija prihodnje leto lahko imela primanjkljaj le v višini 0,8 odstotka BDP, a po predlogu nove nacionalistično-populistične vlade bo primanjkljaj trikrat večji.
Evropska komisija (na fotografiji njen predsednik Jean-Claude Juncker) pričakuje od slovenske vlade, da bo posodobljeni proračun za leto 2019 poslala v Bruselj mesec dni pred njegovo predložitvijo državnemu zboru. FOTO: Dario Pignatelli/Reuters
Še več, po projekcijah evropske komisije bo znašal kar 2,9 odstotka BDP. V Rimu niso upoštevali kritik in kljub bruseljski zavrnitvi njihovega načrta niso pripravili novega predloga, ki bi bil skladnejši s proračunskimi pravili.
O ukrepih proti Italiji bodo odločale članice Sveta EU
Postopek proti državi kršiteljici je dolgotrajen proces, ki se začne s sprejetjem poročila o članici, ki ne izpolnjuje meril o primanjkljaju ali dolgu. To je evropska komisija storila danes in ugotovila, da je postopek glede čezmernega primanjkljaja upravičen.
»Od kod bo prišla rast? Kdo bo plačal račun za dodatne izdatke? Proračunski načrt je tveganje za italijansko gospodarstvo, podjetja, varčevalce in davkoplačevalce,« je opozoril gospodarski komisar Pierre Moscovici. Tako da ravnajo skladno s svojo pravno in politično odgovornostjo »v interesu državljanov Italije in območja z evrom«.
Samo uradno odločitev, da čezmerni primanjkljaj obstaja in da je treba sprožiti postopek, sprejmejo države članice v Svetu EU. Če članica v nadaljnjih fazah še vedno vztraja pri svojem, ne upošteva priporočil in v določenih rokih ne sprejema ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja, lahko postane tarča ukrepov. Na voljo sta, denimo, zahteva po položitvi brezobrestnega depozita ali denarna kazen.
Brez zaveznice
Čeprav so države članice praviloma medsebojno solidarne, Rim v svojem zavračanju spoštovanja pravil nima nobene odkrite zaveznice. Tik pred bruseljskim odločanjem so v rimski vladi ponudili reševanja vprašanja o odkritem dialogu. V temeljne točke proračunskih načrtov sicer še vedno nočejo posegati.
Italijanski premier Giuseppe Conte se bo v soboto v Bruslju na večerji sestal s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Na splošno velja, da italijansko nespoštovanje pravil zadeva celotno območje z evrom in da ne bi smeli spodkopati njegove verodostojnosti.
