Tiskane izdaje
Neuradno je slišati, da se je zataknilo pri upokojenskih prejemkih. Konkretnejših informacij glede zakona o izvrševanju proračuna in rebalansa proračuna Šarec ni podal. Na vprašanje, ali so našli denar, ki ga bo morala vlada prihodnje leto dodatno zagotoviti, pa je odgovoril: »Ničesar nismo našli. Tega denarja se ne išče kar tako, ker stanje proračuna ni takšno, da bi kar razmetavali z denarjem.«
Poleg tega so se seznanili tudi s potekom pogajanj s sindikati javnega sektorja. Koliko denarja bodo namenili za javne uslužbence, ni povedal.
V Desusu in Sab poudarjajo izboljšanje položaja upokojencev, v SD zdravstvo
Ob prihodu so predsedniki strank, vodje poslanskih skupin in generalni sekretarji sicer izražali pričakovanja, da bo prišlo do dogovora glede rebalansa proračuna za prihodnje leto in novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019 ter tudi glede odprtih vprašanj pri pogajanjih z javnim sektorjem. Tudi finančni minister Andrej Bertoncelj je ob prihodu na koalicijski vrh povedal, da prihajajo s predlogi ter da pričakuje konstruktiven pogovor.
V rebalans proračuna morajo, kot je znano, vračunati odhodke zaradi nekaterih že sprejetih zakonskih odločitev, med drugim ohranitev sedanjega zneska denarne socialne pomoči tudi v prihodnjem letu. Z občinami se je vlada uskladila o zvišanju povprečnine v prihodnjem letu. Nejasno pa je še vprašanje višine zneska za izboljšanje položaja javnih uslužbencev, od česar je precej odvisno uresničevanje napovedanih prioritet te vlade.
Prvak SMC Miro Cerar je povedal, da so skozi konstruktivno razpravo uspeli prepričati koalicijske partnerje, da ne bodo posegali v status najranljivejših skupin, kot je družina. Prvotni predlog novele zakona o izvajanju proračuna je namreč predvideval ukinitev sedmega in osmega razreda otroških dodatkov, dodatka za velike družine, omejitve porodniškega dopusta in upoštevanje socialnega statusa pri državnih štipendijah. Zaradi burnih odzivov javnosti je bilo pričakovati, da bodo reze opustili.
Prvak Dejan Židan pa je navedel, da ni nobenega razloga, da se obnašajo, kot da so čez tri mesece volitve in da se ne bodo pogajali preko medije. Znova pa je opomnil na (pre)dolge čakalne vrste v zdravstvu. »Ne smemo dovoliti, da se ljudem, ki so v resnici zelo bolni in čakajo predolgo, možnost preživetja zmanjšuje,« je navedel Židan, ki je dodal, da je to prva obljuba koalicije. V Sab sicer ne bodo odstopali od izboljšanja statusa upokojencev, v Desus pa ne bodo odstopali od izboljšanja statusa upokojencev, med drugim v zvezi z letnim dodatkom upokojencev ter usklajevanjem pokojnin.
Alenka Bratušek: Z Madžarsko bi bil drugi tir dražji za nekaj sto milijonov
Koalicijski vrh je minil tudi v znamenju odzivov na napoved madžarskega premiera Viktorja Orbana, da Madžarska ne bo sodelovala pri gradnji drugega tira Koper-Divača in pri razvoju koprskega pristanišča, temveč bodo začeli s pogovore s Trstom. Prvak SMC Miro Cerar je ob prihodu na koalicijski vrh povedal, da to štejem za izjemno negativno novico, za katero smo si povsem sami krivi. »Resnično me skrbi, kam gre Slovenija, če bomo tako nadaljevali in z vso resnostjo nameravam to vprašanje sprožiti tudi na vrhu koalicije, še posebej v luči, kje bomo dobili 200 milijonov,« je nadaljeval Cerar, ki je navedel, da je bila finančna konstrukcija drugega tira zaprta: »Zdaj pa me zanima, komu bomo vzeli?«
Predsednica Stranke Alenka Bratušek (Sab) in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je povedala, da je že, da je njeno mnenje o sodelovanju z Madžarsko znano, a da je želela končno odločitev prepustiti vladi. »Čakala sem, da bi imel dokončne številke v roki, da bi kot ministrica predlagala, da projekt zgradimo sami, a če bi gradili skupaj z Madžarsko, bi bil strošek gradnje proge Divača-Koper nekaj sto milijonov evrov dražji, kot če ga bomo zgradili sami,« je navedla Bratuškova in dodala, da se v tem trenutku še vedno navaja natančna finančna konstrukcija in da še ni povsem jasno, ali bo treba zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov kapitala ali bomo tudi ta del pokrili z zadolževanjem.
