Cerkev gre pred sodišče

»Uboji, poškodbe in oviranje preventive ter nadzora nad infekcijskimi boleznimi.« To so kazniva dejanja, navedena v tožbi proti 12 voditeljem cerkve Šinčondži, ki jo je župan Seula podal glavnemu tožilstvu. Park Von Sun je tožbo obrazložil s trditvijo, da bo »vzpostavitev nadzora nad epidemijo možna šele, ko bodo uvedli preiskavo proti voditeljem dvanajstih podružnic te cerkve in njenemu predsedniku Li Man Hiju«.

Župan je zahteval »podrobno preiskavo«, ker je prepričan, da so prav verski voditelji v »jedru zdravstvene krize«, zaradi katere je v Južni Koreji s koronavirusom okuženih 4335 ljudi, več kot 20 jih je umrlo. Skoraj 60 odstotkov okuženih v tej državi je med privrženci tajne cerkve, ki se ji simptomi okužbe niso zdeli zadostno opravičilo za to, da se verniki ne bi udeležili obreda.

Po njihovem prepričanju nobena bolezen ni izgovor za to, da se verniki ne bi udeležili molitve, kar pomeni, da so okuženi dolgo sedeli med množico zdravih, in to tesno drug ob drugem. Med obredom tudi niso smeli imeti ničesar na obrazu. Celo očala, kaj šele maske, bi bila žalitev Boga. Prav to je bil glavni razlog, da se je v državi tako hitro povečalo število obolelih. Še pred dvema tednoma je bilo okuženih samo okoli 30 ljudi.

Še preden je župan vložil tožbo, so voditelji Cerkve Jezusove (kot se imenuje Šinčondži, kar dobesedno pomeni 'novi raj in zemlja') zatrdili, da so diskriminirani. Uradna cerkev jih resda ima za sekto, zaradi česar so se njeni člani umaknili v tajnost.
Šinčondži je pravzaprav le ena od številnih krščanskih cerkva v Južni Koreji, ki je v minulem stoletju ponujala plodna tla za širjenje protestantizma. Odstotek prebivalcev, ki veljajo za vernike, se v zadnjih letih manjša – leta 2012 se je samo 52 odstotkov Južnih Korejcev izreklo za vernike –, a je v tej državi protestantov več kot budistov, misijonarjev, ki prihajajo v Južno Korejo z vsega sveta in širijo nauke svoje cerkve, pa je okoli 15.000. Več jih je samo še v ZDA.

Molitev pred vsem

Leta 2012 so v Južni Koreji našteli kar 77.000 cerkva. Šinčondži je pravzaprav zgolj ena od teh, in to z zgodovino, dolgo tri desetletja in pol. Tako kot številne druge verske organizacije je tudi ta zbrana okoli kulta ustanovitelja, 88-letnega Li Man Hija, ki je zatrdil, da je usvojil tajna znanja biblijskih zapisov, ki jih – razen njega – ne pozna noben pastor. Samo tisti, ki sledi nauku Šinčondžija, je zatrdil Li, lahko resnično spozna Boga, zlasti če postavi molitev pred vse drugo, celo pred lastno družino.

V to je verovala tudi 61-letnica, ki so jo po manjši prometni nesreči 7. februarja sprejeli v bolnišnico v mestu Degu. Naslednji dan je začutila, da jo boli grlo, dan pozneje pa vztrajala, da mora na verski obred v cerkev Šinčondži. Tretji dan je dobila visoko vročino. Zadržali so jo v bolnišnici, a jo je na skrivaj zapustila ter se naslednjo nedeljo znova udeležila maše – z najmanj tisoč verniki.

Širitev v Severno Korejo

Voditelji cerkve so sprva zahtevali od vernikov, naj nikomur ne govorijo o tem, kje se gibljejo. Po nauku njihovega ustanovitelja bolezen tako ali tako velja za »greh«, saj obolelega odmika od posvečenosti Bogu. Šele 26. februarja je Li pozval privržence cerkve, naj sodelujejo z vlado pri preprečevanju širjenja bolezni. Kot kaže, prepozno. Zdravstveni strokovnjaki se zdaj bojijo, da bodo misijonarji prenesli virus v Severno Korejo, ki se ni zmožna spopasti s tovrstno epidemijo.

V Pjongjangu so zatrdili, da nimajo niti enega primera okužbe. S tem, ko so včeraj iz oporišča v Vonsanu izstrelili dve raketi kratkega dosega, ki sta preleteli okoli 240 kilometrov, si želi ta država očitno tako mednarodni skupnosti kot lastni javnosti pokazati, da ima popoln nadzor nad vsem, tudi nad virusom.

O Južni Koreji tega še ne moremo zatrditi. Potem ko so včeraj potrdili 599 novih okužb, je pastor Li na tiskovni konferenci padel na kolena in prosil odpuščanja.