Tiskane izdaje
Pred izrekanjem ljudstva je črnogorski parlament v dogovoru z EU sprejel zakon o referendumu. Za njegov uspeh je bilo potrebno, da ga podpre 55 odstotkov volivcev udeležencev referenduma. Za predsednika republiške referendumske komisije je bil izbran Slovak František Lipka. Po njenih podatkih je imelo glasovalno pravico 484.718 državljanov. Referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali ste za to, da Črna gora postane neodvisna država s polno priznano mednarodnopravno subjektiviteto?«
Razpad Srbije in Črne gore
Ker za podporo neodvisnosti ni bila potrebna dvetretjinska ali plebiscitarna večina, je Črna gora še vedno globoko politično razdeljena. Za neodvisnost je bila večina Črnogorcev, ki pa jih je manj kot 45 odstotkov. Tedanja črnogorska oblast na čelu s premierom Milom Đukanovićem je dosegla potrebno večino s pomočjo muslimanske, albanske in hrvaške manjšine. Po zadnjem popisu je v Črni gori skoraj 12 odstotkov Bošnjakov in Muslimanov, nekaj manj kot pet odstotkov Albancev in dobrih šest odstotkov Hrvatov. Proti razpadu državne skupnosti Srbije in Črne gore je bila srbska manjšina, ki šteje skoraj 29 odstotkov prebivalstva.
Črnogorski parlament je pod vodstvom tedanjega predsednika Ranka Krivokapića potrdil uradne izide referenduma, v skladu s katerimi je za neodvisnost glasovalo 55,5 odstotka črnogorskih volivcev, proti pa jih je bilo 44,5 odstotka. Nato so vsi navzoči poslanci podprli še deklaracijo o razglasitvi neodvisne države. S tem je v Evropi nastala nova država, državna skupnost Srbija in Črna gora pa je po pičlih treh letih prenehala obstajati. Slavnostno sejo je bojkotirala črnogorska opozicija, ki ni priznala rezultatov referenduma. Na njej tudi ni bilo tedanjega srbskega premiera in predsednika Vojislava Koštunice in Borisa Tadića.
Večina podpira vstop v EU
Črna gora je sredi leta 2017 uradno postala članica zveze Nato, postala pa je tudi novi paradni konj širitve EU. Po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav več kot 60 odstotkov Črnogorcev podpira vstop države v EU. Anketa Centra za demokracijo in človekove pravice Črne gore (Cedem) še ugotavlja, da tretjina anketirancev ocenjuje, da Črna gora napreduje na evropski poti skladno z okoliščinami, in pričakuje njen vstop v EU do leta 2025. Največ nasprotnikov evrointegracije je med revnimi in v zasebnem sektorju, zlasti v osrednjem delu države, podporniki pa so praviloma bolje informirani in menijo, da EU finančno podpira Črno goro.
