Tiskane izdaje
Demokratska stranka socialistov (DPS) z Milom Đukanovićem na čelu vlada Črni gori že trideset let. Nazadnje je poskušala zrušiti oblast na ulici prosrbska in proruska Demokratska fronta (DF) v noči parlamentarnih volitev leta 2016. Neuspešen poskus si je zlasti v ZDA prislužil oznako poskusa državnega udara v režiji Rusije. Čeprav gre tokrat za najbolj množične proteste državljanov v zgodovini Črne gore, ni verjetno, da bodo sprožili spremembe.
Zahod proti tranziciji oblasti
Protestniki se niso ogradili od DF, ki igra aktivno vlogo na protestih. Tako so se izognili delitvam v opozicijskem bloku, ki bi oslabile proteste. Kljub temu bo treba plačati ceno za dejstvo, da proteste zaradi nezakonitega financiranja DPS podpira DF, ki jo tožilstvo bremeni, da je njeno kampanjo financiral ruski predsednik Vladimir Putin. V tej zvezi je jasno, da ideja o vzpostavitvi vlade, katere dominantna sila bi bila DF, ki z avtobusi prevaža ljudi na proteste v Podgorici, ne bo padla na plodna tla.
Črnogorski parlament je ratificiral protokol o članstvu Severne Makedonije v zvezi Nato s tesno večino glasov. Če bi imela parlamentarno večino DF, protokol ne bi dobil podpore. V razpravi je prvak DF Andrija Mandić razglasil predsednika sobranja Talata Xhaferija za terorista. Če bi bila na oblasti DF, Črna gora tudi ne bi priznala Kosova. Ker sta Bruselj in Washington zadovoljna s črnogorsko zunanjo politiko, se jim vsa ta leta ni mudilo zamenjati Đukanovića.
Bruselj je pozval opozicijo, naj probleme rešuje v parlamentu, organizatorji protesta pa prav nasprotno pozivajo opozicijo, naj bojkotira parlament in volitve, dokler vlada in Đukanović ne bosta odstopila. Protestniki zahtevajo še razveljavitev rezultatov volitev, ki sta jih priznala tako Bruselj kot Washington. Zahod ne bo podprl tranzicije oblasti, ki bi vodila v oživitev velikosrbskih zamisli. V državi še ni videti nedvoumne demokratične in proevropske alternative, ki bi bila dovolj močna za izvedbo sprememb.
Število protestnikov se povečuje
Sprožilec za ulične proteste je bil videoposnetek, ki ga je objavil podjetnik Duško Knežević, ta je pred organi pregona pobegnil v London. Na njem je pred volitvami leta 2016 izročil kuverti s 97.000 evri nekdanjemu županu Podgorice Slavoljubu Stijepoviću, ta pa jih je strpal v svoj žep. Ker so se državne institucije zavile v molk, so se ljudje uprli. Pod pritiskom javnosti je tožilstvo šele po tednu dni zaslišalo Stjepovića, ki je bil po treh tednih osumljen pranja denarja.
Po navedbah Kneževića je na vseh volitvah nezakonito financiral DPS. Tožilstvo je sprožilo proti njemu nove preiskave, ni pa zaslišalo Đukanovića, ker mu verjame, da ni vedel za nezakonito financiranje DPS. Njegove obtožbe je zavrnil tudi Đukanović s pojasnilom, da se mu Knežević maščuje, ker ga ni zavaroval pred tožilstvom. Posledično se število protestnikov povečuje. Na prvem protestu se je zbralo tisoč ljudi, zadnjo soboto pa že 10.000, kar je vsak trideseti volivec v Črni gori. Postavlja se vprašanje, kaj še lahko naredijo protestniki, glede na to, da oblast očitno ne namerava izpolniti njihovih zahtev.
