Tiskane izdaje
Poslanci vladajoče črnogorske koalicije so v skupščinsko proceduro vložili predlog resolucije, s katero bi ob stoti obletnici podgoriške skupščine razveljavili njene sklepe. Po mnenju poslancev zasedanje podgoriške skupščine leta 1918 ni bilo niti legalno niti legitimno, ker ni bila konstituirana na podlagi svobodno izražene volje državljanov Črne gore. Ker je za sprejetje predloga potrebna le navadna večina, ni dvoma, da bo parlament razveljavil sklepe te skupščine.
Srbski okupatorji ali osvoboditelji
Iz predloga resolucije izhaja, da so Kraljevino Črno goro, ki je bila mednarodno priznana država in na strani zmagovalcev v prvi svetovni vojni, zaradi nezakonite odločitve podgoriške skupščine v soglasju s tedanjimi velesilami priključili Kraljevini Srbiji in kot njen del h Kraljevini SHS. Njene odločitve so bile razveljavljene tako z odločitvijo Avnoja med NOV kot leta 2006 z referendumom in deklaracijo o neodvisnosti Črne gore.
Poslanci so pozvali vse organe oblasti, naj zavarujejo ustavno ureditev, ker poskušajo srbski nacionalisti znotraj in zunaj države zlorabiti tragične dogodke izpred 100 let za dnevnopolitične potrebe ter zanikanje črnogorske državnosti in naroda. V Podgorici, Budvi, Baru, Pljevlji in Kotorju so obletnico podgoriške skupščine zaznamovali tudi s plakati »Nikoli več 1918«. Predsednik Milo Đukanović je poudaril, da je bila ta skupščina velika izdaja Črne gore, pozivi k proslavljanju tega dne pa so tudi pozivi k propadu države.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po prepovedi zaznamovanja podgoriške skupščine v Plevlji izjavil, da ne razume, zakaj vrh črnogorske oblasti ne dovoli Srbom imeti drugačno mnenje in zakaj iz njih dela strašilo. Predsednik gibanja za obnovo Kraljevine Srbije (Poks) Žika Gojković je ocenil, da sedanja črnogorska oblast z represijo ne more potvarjati zgodovine in potrgati vezi med pripadniki istega naroda, ki živi v dveh državah. Sklenil je, da je bila podgoriška skupščina končni korak k uresničitvi večstoletne težnje po združitvi Srbije in Črne gore.
Srbska vojska je leta 1918 z zavezniškimi silami vstopila v Črno goro ter organizirala podgoriško skupščino, na kateri so se delegati odločili za ukinitev Črne gore in njeno priključitev Srbiji. Kralj Črne gore je postal Aca Karađorđević, ki je kralju Nikoli I. prepovedal vrnitev v državo. Z dekretom je ukinil tudi avtokefalnost črnogorske pravoslavne cerkve. Nasprotniki združitve so organizirali božično vstajo, ki jo je srbska vojska brutalno zadušila in zakrivila številne vojne zločine.
Beograd je seveda zatrdil, da je srbska vojska osvobodila in ne okupirala Črno goro, čeprav je vstopila na ozemlje mednarodno priznane države, prevzela oblast, izbrala lojalne predstavnike ljudstva, krvavo zadušila vstajo in ukinila državo ter jo združila s Srbijo. Beograjski mediji so polni izrazov razočaranja zaradi nehvaležnosti Črnogorcev, ki nočejo več slaviti svojih osvoboditeljev.
Sojenje za propadli državni udar
V Črni gori so včeraj izdali tiralico za srbsko državljanko Branko Milić, ki se je zatekla na srbsko veleposlaništvo v Podgorici. Soobtožena je poskusa državnega udara v Črni gori na dan parlamentarnih volitev leta 2016. Na veleposlaništvu je poiskala zatočišče, kot je navedla, zaradi političnega, pravnega, procesnega, fizičnega in psihičnega pregona ter diskriminacije in mučenja. Beograd je zanikal vpletenost v puč.
Poleg nje je še 13 oseb obtoženih načrtovanja nasilnega vdora v črnogorski parlament in likvidacije tedanjega premiera Mila Đukanovića. Podgorica obtožuje tudi Moskvo, da je bila vpletena v poskus nasilnega prevrata. Vpletenost Rusije naj bi med drugim dokazovale fotografije ruskih obveščevalcev Edvarda Šišmakova in Vladimirja Popova v pogovoru s srbskim državljanom Aleksandrom Sinđelićem - Sašo, ki je po aretaciji priznal vpletenost v poskus puča. Pravo ime obveščevalca Popova naj bi bilo Vladimir Mojsev. Puč naj bi preprečil članstvo Črne gore v Natu.
