Dan potem: reševalci iščejo preživele, politiki in upravljavci se prepirajo zaradi denarja

Ob zgodbah, ki se počasi odstirajo tri dni po katastrofalni nesreči v Genovi, gredo človeku kocine pokonci. Nekateri udeleženci so preživeli brez praske, drugi so bili »le« poškodovani, najmanj 39 žal ni bilo več pomoči, med njimi je bil tudi otrok. Med hudim neurjem, ki je v času zrušenja mostu pustošilo okrog najbolj prometnega italijanskega pristanišča, je 45 metrov v globino zgrmelo približno 35 avtomobilov in trije tovornjaki. 

Najmanj 15 ljudi je ranjenih, od deset do 20 jih še pogrešajo, je za BBC dejal genovski generalni tožilec Francesco Cozzi. Dodal je, da so to zgolj okvirna števila, ker so reševalne ekipe še vedno na delu. 

Ko se je zrušil ogromen viadukt, glavna cestna povezava med Italijo in Francijo, so na hiše in avtomobile popadali ogromni kosi mostu Morandi, ki je bil zgrajen v 60. letih prejšnjega stoletja. Nekateri italijanski gradbeni strokovnjaki so že dlje časa opozarjali, da se je življenjska doba konstrukcije iztekla, a jih (žal) nihče, predvsem pa ne upravljavci, ni poslušal. Zdaj jih bodo morali – po vsej državi bodo začeli podrobno preiskavo stanja cest, mostov, viaduktov in druge infrastrukture. 



Ministrstvo za infrastrukturo je v četrtek sestavilo preiskovalno komisijo, ki bo izvedla tehnični pregled in analizo zrušenega viadukta. Njene ugotovitve bodo podlaga za odločitev, ali bodo zasebnemu upravitelju avtocest Autostrade per l'Italia zaradi zrušenja odvzeli licenco. V zvezi z odvzemom koncesije je bilo nekaj nesoglasij v vladi.

Vodja Gibanja 5 zvezd in minister za gospodarski razvoj Luigi Di Maio je v četrtek zvečer ponovil, da bodo Autostrade per l'Italia odvzeli licenco in naložili kazen v višini do 150 milijonov evrov, pa tudi sodili, če bo treba. Zvečer je nato zatrdil, da v vladi velja popolna uglašenost glede odvzema koncesije. Delnice družbe so medtem padle za okrog 25 odstotkov. 

Podjetje Autostrade per l'Italia je že pred tem sporočilo, da bi most lahko zgradili v petih mesecih. Ob vse večjih pritiskih pa je v četrtek obljubilo, da se bodo od zdaj reševalna vozila po italijanskih avtocestah peljala brez plačila cestnin, tako »da bodo omogočili njihove nadaljnje dragocene reševalne operacije«.



Na drugi strani so prav reševalci zakopani v ruševine in mrzlično iščejo morebitne preživele. Drzno reševanje 29-letnega prodajalca računalniških iger Gianluce Ardinija je navdušilo domačo in svetovno javnost. Ranjenca so gasilci z vrvmi spustili iz kombija, ki je bil kakšnih 20 metrov nad tlemi stisnjen med ruševinami.

Zdaj se zdravi v bolnišnici zaradi poškodbe ramena, njegovemu 35-letnemu sopotniku Luigiju Matti Altadonni reševalci žal niso mogli pomagati. Ardinijeva noseča partnerka Giulia Organo je novinarjem zaupala, da je Gianluco med reševanjem pokonci držala misel na njunega otroka. 

To ni edina srečna zgodba v strašni nesreči. Luciano Goccia je bil ob silovitem sunku, ko se je podrl viadukt, pod konstrukcijo. »Ravno sem se pripeljal pod most,« je za Reuters opisal nepozabno doživetje. »Odprl sem vrata tovornjaka in se znašel v silovitem hromenju, krikih, pokanju. Obrnil sem se, nato me je sunek zraka odpihnil v steno in mi tako rešil življenje. Kot po čudežu sem ostal živ,« je dodal, v nesreči pa staknil le manjšo poškodbo ramena. »Na porušen most se sploh nisem upal ozreti,« je povedal. 

Upanja za preživele je z vsako minuto manj. »Iščemo votline, kjer bi lahko ležali ljudje, živi ali mrtvi,« je dejal predstavnik gasilcev Emanuele Gissi. Ob tem je treba pomisliti tudi na tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo, saj stavbe okrog porušenega viadukta niso primerne za bivanje, saj bi se lahko vsak čas sesule v prah. Ko bodo gradili novo konstrukcijo, bodo morali bloke porušiti do tal. Ogromno ljudi, menda jih je kakšnih 600, je tako ostalo brez strehe nad glavo.



Reševalci iščejo pogrešane predvsem okoli ruševin zrušenega stebra na desnem bregu reke Polcevera in pod ruševinami na železniških tirih. Oblasti so v četrtek odstranile zapuščena vozila na ohranjenem delu viadukta. Odstranili so tudi tovornjak, ki ga je voznik za las uspel ustaviti pred manjkajočim delom viadukta.

Med žrtvami so po podatkih BBC trije Čilenci, ki so živeli v Italiji, pa tudi štirje francoski državljani. 

V soboto, ko bo v Italiji dan žalovanja za žrtvami, bodo zanje ob 11.30 pripravili državni pogreb, ki se ga bo med drugim udeležil tudi italijanski premier Giuseppe Conte. Po poročanju lokalnih medijev se sicer družine 17 umrlih ne bodo udeležile pogrebne slovesnosti, saj so zaradi nesreče jezne na oblasti. Že danes pa bodo pokopali nekaj žrtev, katerih svojci želijo zasebni pogreb.

Kaj je šlo narobe?

Na to vprašanje (še) ni jasnega odgovora. V času nesreče je na območju močno deževalo, a skoraj nemogoče je, da bi se ogromna konstrukcija porušila zaradi udara strele. Di Maio ni skoparil s kritikami na račun upravljavca: »Ni mogoče, da bi kdo plačal za cestnino za to, da bo umrl. Tisti, ki bi morali poskrbeti za varnost, tega niso storili. Most bi morali zapreti že pred to tragedijo.«

Družba za avtoceste zagotavlja, da je delovala skladno z zakonom. Pravijo, da so strokovnjaki podrobno izvajali nadzor, ki ni pokazal znakov za zaskrbljenost. 

Atlantska družba iz Milana, ki je delno v lasti družbe Benetton, meni, da bo morala italijanska vlada v primeru preklica pogodbe povrniti njeno vrednost. »Medtem ko preštevamo žrtve, podjetje misli na denar. To je sramotno, vedno misliti le na dobiček,« je sklenil Di Maio.