Drobno upanje za Jemen

Premirje, o katerem so se prejšnji teden na Švedskem dogovorili predstavniki jemenskih oblasti, ki jih vojaško in politično podpirajo Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in ZDA, in hutijevski uporniki, ki sodelujejo z Iranom, je bilo v pristaniškem mestu Hodeida večkrat prekršeno, toda spopadi v obleganem mestu so se vendarle skoraj umirili.

Po dolgih mesecih so globoko travmatizirani prebivalci enega izmed strateško najpomembnejših jemenskih mest, ki ga je zaradi spopadov zapustilo več kot pol milijona ljudi, lahko vsaj malce zadihali.

Bodo enote ZN oborožene ali le »politične«?

Da bo krhko premirje vzdržalo vsaj nekaj tednov, je ključno za mirovni načrt Združenih narodov, ki so ga prejšnji teden na obrobju Stockholma podprli predstavniki jemenskih oblasti in hutijevskih upornikov. Stockholmski mirovni načrt predvideva, da bi morali sovražni strani nemudoma omogočiti dostop humanitarne pomoči do obleganega mesta. Obe strani sta se na pogajanjih na Švedskem, ki se jih niso udeležili ključni krivci za vojno v Jemnu (Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, ZDA, Iran, Egipt in Velika Britanija), zaobljubili, da bosta pod nadzorom Združenih narodov v 21 dneh umaknili svoje sile na zunanje meje Hodeide.

Mirovni načrt ZN ni vezan le na pristaniško mesto Hodeida, prek katerega je do začetka blokade prihajalo v Jemen okoli 70 odstotkov humanitarne pomoči – je pa mir v Hodeidi in sprostitev logističnih poti trenutno življenjsko pomemben za skoraj dve tretjini jemenskega prebivalstva (več kot 14 milijonov ljudi), ki jih ogroža epidemija lakote. Hodeido, ki je pod nadzorom hutijevskih upornikov, že več mesecev oblegajo vladne sile – tem »z neba« z intenzivnim bombardiranjem pomagajo letala iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, večkrat spregledanega, a zelo pomembnega igralca vojne v Jemnu.

Poleg deblokade Hodeide in dveh drugih pristaniških mest, Ras Ise in Salefa, mirovni načrt predvideva pospešeno izmenjavo vojnih ujetnikov (na obeh straneh skupaj okoli 16.000). Ta naj bi bila končana do 20. januarja. Ponovno naj bi začela delovati tudi jemenska centralna banka, ki že dve leti ni izplačala plač 1,2 milijona javnim uslužbencem na področjih pod nadzorom hutijevskih upornikov. To je močno prispevalo k revščini in lakoti. Mimogrede: od začetka savdskega bombardiranja pred tremi leti in pol se je jemensko gospodarstvo zmanjšalo za polovico.

Čakajoč na »terenski« odziv Savdske Arabije in Irana

Enote Združenih narodov bo »na terenu« vodil nizozemski general Patrick Cammaert, ki je že poveljeval mirovnim operacijam ZN v Demokratrični republiki Kongo in na občutljivi meji med Etiopijo in Eritrejo. Za zdaj kaže, da naj bi bila operacija ZN bolj politična kot vojaška: veliko bo odvisno od vsebine resolucije o Jemnu, ki naj bi jo v prihodnjih dneh obravnaval varnostni svet. Če bo resolucija sprejeta, bodo enote ZN v Hodeidi prisotne v zadnjih dneh letošnjega leta. Pripadniki ZN naj bi v dogovoru s hutijevskimi uporniki in jemenskimi »vladnimi« silami okoli pristaniškega mesta ob Rdečem morju oblikovali humanitarne koridorje – te naj bi varovale skupne enote, kar, milo rečeno, ne zveni ravno obetavno. »Upamo in načrtujemo, da se bodo do konca leta, v dveh tednih, torej, sile umaknile iz Hodeide,« je povedal posebni odposlanec ZN za Jemen Martin Griffiths, ki bo, kot kaže, osebno nadzoroval tudi novo mirovno misijo.

Zaradi lakote je po podatkih Unicefa v Jemnu v zadnjih dveh letih in pol umrlo najmanj 85.000 otrok. V spopadih je bilo ubitih okoli 60.000 ljudi. Znotraj razkosane države, ki se je že pred izbruhom vojne spopadala s strahovitimi posledicami podnebnih sprememb, je razseljenih več kot dva milijona ljudi.