Ekonomija, potem človek

Razdeljena Brazilija ali kako ozdraviti demokracijo.

Objavljeno
04. junij 2020 14.47
Posodobljeno
04. junij 2020 15.21
V Braziliji je covid-19 zahteval že več kot 32.500 življenj. FOTO: Michael Dantas/AFP
Če kaj, potem uspeva skrajnodesničarskim voditeljem, kakršen je Jair Bolsonaro, poglabljati razkole med ljudmi. V Braziliji se na ulicah različnih mest vse bolj živčno postavljajo drug proti drugemu predsednikovi podporniki proti nasprotnikom. Medtem ko so pred dnevi prvi v Riu de Janeiru zahtevali, da mestne oblasti sprostijo stroge zdravstvene ukrepe, s katerimi poskušajo zaustaviti širjenje covida-19, drugi kličejo, da je treba rešiti demokracijo.

Svet je spet vse bolj socialno nemiren, Brazilija tudi, pa čeprav je trenutno drugo največje žarišče novega koronavirusa takoj za ZDA: okužilo se je že skoraj 585.000 Brazilcev in jih umrlo vsaj 32.568, od tega 1263 v torek. Naj so razmere še tako skrb vzbujajoče, predsednik Bolsonaro naprej zamegljuje resnico, češ da je vse skupaj manj dramatično, kot se kaže. Zato na nacionalni ravni ni zapovedano ostajanje doma, omejitev gibanja so odredile nižje oblasti od zveznih držav do mest in lokalnih skupnosti, ki pa – denimo državi São Paulo in Rio de Janeiro – zaradi ekonomsko-socialnih pritiskov že počasi oživljajo javno življenje.


Primerjave


​Medtem ko se je uradna Brasilia odločila, da bo »ignorirala« virus, s čimer vznemirja in povzroča skrbi sosedam, ga Argentina, na primer, jemlje zdravstveno-politično zelo resno, s strogimi ukrepi. Statistične primerjave so posledično povedne: v 210-milijonski Braziliji pokoplje novi koronavirus 153 bolnih na milijon prebivalcev, medtem ko jih v 45-milijonski Argentini 13 (po svetovnem števcu je vseh okuženih Argentincev 19.268, umrlo pa jih je 583).

image
Jair Bolsonaro je močno polariziral Brazilce. Foto: AFP


Diametralno nasprotna pristopa temeljita na različnih prioritetah: Bolsonaro postavlja, kot mu je pred kratkim očital argentinski kolega, levosredinski Alberto Fernández, ekonomijo pred zdravje ljudi, »zato pa zdaj vozijo v tovornjakih hladilnikih trupla in jih pokopavajo v skupna grobišča«. Fernández pa – kot se je z besedami »Poglejte, kam gre Argentina, si želite to v Braziliji?« obregnil Bolsonaro – menda pogreza Argentino v še hujšo krizo.

​Ekonomske napovedi za vso Latinsko Ameriko niso dobre, po napovedih ZN, ekonomske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe, naj bi se zaradi novega koronavirusa gospodarstvo na celini skrčilo za 5,3 odstotka, kar pomeni 29 milijonov več revnih, zlasti v Venezueli, Argentini, Mehiki in Ekvadorju.


Hrup ulice


S širjenjem zdravstvene krize se v Braziliji pospešuje tudi politična kriza: medtem ko je proti Bolsonaru sproženih več postopkov, ta ne skopari z grobimi besedami o sodstvu in grozi, da se bo obdržal na oblasti, četudi z vojsko. Po anketi inštituta Datafolha je 48 odstotkov Brazilcev prepričanih, da bi moral odstopiti, medtem ko jih 50 odstotkov verjame, da mora ostati. Polarizacija je vse bolj vidna in slišna tudi hrupni ulici.

Z zdravstveno krizo se uspešno spopadajo tudi v Urugvaju in Paragvaju, medtem ko imajo nemalo težav v Peruju (149 mrtvih na milijon prebivalcev).