Zdravstveni, politični, ekonomski in socialni kaos

Brazilija je v zdravstveni krizi vse bolj razdeljena s slabimi ekonomskimi in socialnimi napovedmi.

Objavljeno
10. junij 2020 14.58
Posodobljeno
10. junij 2020 17.28
Z novim koronavirusom se je okužilo vsaj 742.084 Brazilcev in jih umrlo najmanj 38.497. FOTO: Tarso Sarraf/AFP
Ob zdravstveni krizi se poglabljajo tudi politična, socialna in ekonomska kriza po brazilsko, kajti predsednik Jair Bolsonaro je zaradi covida-19 v »vojni« z oblastmi zveznih držav, ima pa tudi zunanjega »sovražnika«: po zgledu Donalda Trumpa je pred dnevi zagrozil, da bo Brazilija zapustila Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Kot je izjavil za domače medije, ga moti njena ideološkost, zato »naj deluje neideološko ali pa jo bomo zapustili tudi mi«.

Brazilija je vse bolj polarizirana, kar se vedno znova potrjuje na ulicah. V nedeljo, na primer, so jih v São Paulu in Brasilii spet preplavili po eni strani nasprotniki vladajoče politike in po drugi strani njeni podporniki. Medtem ko prvi obsojajo Bolsonarov neprikriti rasizem, nestrpnost do temnopoltih, istospolnih in žensk, njegovo nedemokratičnost in problematični način, kako vodi državo skozi pandemijo – zapovedal ni nobene omejitve gibanja na nacionalni ravni in niti ponudil prave državne strategije –, so drugi prepričani, da je pravi človek na pravem mestu ob pravem času.

image
Brazilija je vse bolj polarizirana, kar se vedno znova potrjuje na ulicah. FOTO: Adriano Machado/Reuters


Simpatizerji verjamejo, da so precej spornejša navodila lokalnih oblasti, kako se je treba med pandemijo zadrževati doma. Svetovni števec medtem kaže, da se je z novim koronavirusom okužilo vsaj 742.084 Brazilcev in jih umrlo najmanj 38.497.


Vsako življenje šteje


Med zveznimi državami sta še naprej najbolj prizadeta São Paulo in Rio de Janeiro, kjer ne manjka tragičnih prizorov hitrega pokopavanja pokojnikov, skrb vzbujajoče so prav tako razmere v Amazoniji in na revnem severu, kjer močno primanjkuje medicinske opreme in nič manj zdravstvenega osebja. Amnesty International je pred kratkim zagnal kampanjo Our Lives Matter (Naša življenja štejejo), med katero poziva brazilske oblasti, naj v zdravstveni krizi poskrbijo za vse skupine, tudi za tiste z družbenih robov.

Preberite še: Nemški izvozniki zaskrbljeni zaradi protekcionizma

Raziskave kažejo, da je vsaka tretja žrtev covida-19 v Braziliji temnopolta, iz vrst avtohtonega prebivalstva ali mešanih ras oziroma še drugače: po podatkih mesta São Paulo je nevarnost za smrt zaradi novega koronavirusa pri temnopoltem človeku za kar 62 odstotkov večja kot pri belcu. Okužbe se, kot je bilo pričakovati in opozarjajo v AI, pospešeno širijo v favelah, porasta se bojijo tudi po prenatrpanih zaporih, predvsem pa so ranljivi avtohtono prebivalstvo in brezdomci.


Brez pravih ukrepov


Čeprav Bolsonaro brezsramno »rešuje« brazilsko ekonomijo »pred socialnim kaosom« na račun zdravja ljudi, so napovedi slabe: zaupanje investitorjev menda pojema, prav tako zaradi nedavnih političnih odhodov iz vlade, dveh zdravstvenih in pravosodnega ministra, denimo, mediji pa vse več presprašujejo tudi usodo finančnega ministra Paula Guedesa. O njem, čigar ekonomska linija je poudarjeno ultraliberalna, je Bolsonaro še pred tedni dejal, da odloči o 99 odstotkih zadev v brazilskem gospodarstvu, medtem ko sam le o odstotku ... Analitiki medtem napovedujejo tudi Braziliji rekordno recesijo za leto 2020: najmanj šestodstotno krčenje BDP, če ne kar desetodstotno, ob več kot 18-odstotni brezposelnosti in javnem dolgu, ki bo presegal 90 odstotkov BDP. Pravih ukrepov pomoči pa menda ni.