Evropski populisti: Neodgovorna (nes)pamet medijev

Za izid evropskih volitev bo ključno, kako bodo evropeisti predstavljeni v javnosti in koliko bodo piaravsko spretnejši od populističnih nacionalistov.

Objavljeno
06. september 2018 12.45
Posodobljeno
07. september 2018 13.27
Guillaume Klossa. FOTO: Osebni arhiv
»Predsedniku Macronu je treba priznati, da je po dolgem času postavil v ospredje Evropo in ponudil pozitiven pogled nanjo,« je za Delo povedal Guillaume Klossa, predavatelj na Sciences Po, predsednik gibanja Civico Europa in ustanovitelj možganskega trusta EuropaNova.

»Macronova vizija Evrope ni samo francoska vizija. V nastopu na Sorboni septembra lani 'Za suvereno, združeno in demokratično Evropo' je nagovoril vse štiri velike evropske stranke, od socialistov (PES) in liberalcev (Alde) do Ljudske stranke (PPE) in zelenih. Njegovo razmišljanje je realno in sploh ne federalistično. Že v izhodišču je dobro zastavil debato: ali bomo izbrali evropsko suverenost ali se bomo nacionalno zapirali vase? Medprostorja ni.«

Kako bo macronizem nastopil na volitvah za evropski parlament, za zdaj ni jasno, v Franciji to še ni tema. »Vse bo odvisno od kolektivne dinamike v prihodnjih tednih in mesecih.« Medtem nekatere druge stranke že sklepajo evropska zavezništva in poskušajo civilnodružbeno povezati proevropejce, tudi Guillaume Klossa, čigar Civico Europa se združuje s sorodnimi gibanji po celini. »Macron bo lahko povezal proevropske stranke, le če bo imel podporo civilne družbe.«



Za izid evropskih volitev bo ključno, kako bodo evropeisti predstavljeni v javnosti in koliko bodo piaravsko spretnejši od populističnih nacionalistov. »Pred dnevi se je v Milanu proti notranjemu ministru Matteu Salviniju povezalo na stotisoče protestnikov, in vendar ni o tem govoril skoraj nihče v Evropi. Vsakdo bo moral opraviti svojo nalogo, tudi novinarji ne bodo smeli prinašati le novic o populistih.«

Četudi se toliko govori o demagogih, kot sta Salvini in Orbán, Francozi, »in ne le mi, ampak je tako v vseh državah po Evropi«, za zdaj ostajajo večinsko pro­evropski. »Paradoks je, da vsakdo ve, kako ne bomo zmogli brez Evrope, a morda si te niti nujno ne želi. Podobno težavo imamo s trajnostnim razvojem: podnebni problemi so tako strahotni, da ne naredimo nič. Evropski projekt in ekologija sta v resnici ista tema: brez močne EU ne bo okoljskih ureditev.«