Francoski arhitekti se pri obnovi pariške katedrale zavzemajo za les

Združenje francoskih arhitektov se zavzema, da bi v sklopu prenove znamenite pariške katedrale Notre Dame, ki jo je lani aprila poškodoval požar, ostrešje ponovno zgradili iz lesa.

Po besedah podpredsednika združenja Erica Wirtha bi bila rekonstrukcija ostrešja v kateremkoli drugem materialu napaka. Wirth se je oglasil sredi polemik glede ideje francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi stolpič znamenite pariške katedrale zamenjala sodobnejša različica.

»Les je danes najmodernejši in najbolj ekološki material,« je v parlamentu povedal Wirth in dodal, da je tudi odpornejši na ogenj od alternativnih materialov.

Tako se je odzval tudi na besede generala Jean-Louisa Georgelina, ki mu je predsednik Macron zaupal vodenje gradbišča. Ta je v nedeljo na CNews zanikal, da naj bi bilo že določeno, da bodo ostrešje namesto iz kovine ali betona ponovno zgradili iz hrastovega lesa. »Izdelane bodo študije, v njih bomo preučili vse možne rešitve,« je še povedal Georgelin in dodal, da je šlo morda za lobiranje lesne industrije.

Po Wirthovih besedah bi leseno ostrešje, kot je bilo tudi prvotno, zagotavljalo tudi strukturno trdnost katedrale, ki je po devetih mesecih od uničujočega požara še vedno v nevarnosti, da se sesuje.

»Katedrala stoji že 800 let. Če bi bila zgrajena iz betona ali jekla, je danes ne bi bilo več,« je Wirthove besede povzela AFP. Kot je še povedal, bi jeklo kljub kemični zaščiti zdržalo le nekaj časa, nato bi se zvilo, pri čemer bi pritisnilo na stene in vse skupaj bi se zrušilo.

»Do na videz briljantnih odločitev, ki vključujejo kovinske ali betonske špirovce, katerih lahkost hvalijo, moramo biti skeptični,« je posvaril Wirth. »Trdnost gotskim katedralam, kot je Notre Dame, daje velika teža nad obokanim stropom ... Stvar deluje le zato, ker je streha težka.«

Dodal je, da je sreča, da so v digitalni obliki dostopne vse informacije, potrebne za rekonstrukcijo strehe. Pri tem je opomnil, da bi lahko rekonstrukcija strehe trajala več kot pet let, kot je sicer napovedal Macron.