Nemško vlado, ki jo že četrti mandat zapored vodi krščansko-demokratska kanclerka Angela Merkel, čaka več težjih zadev, ki jih bo poskušala spraviti z mize do konca leta. Prva na seznamu sta sklad za okrevanje, ki je namenjen finančni podpori v zdravstveni krizi najbolj prizadetim državam, in nov proračun. Merklova je že pred meseci dejala, da bo morala Nemčija v prihodnjih letih seči globlje v žep in več prispevati v skupno evropsko blagajno. Opazovalce pa je precej presenetila tudi s podporo skupnemu zadolževanju EU na mednarodnih finančnih trgih, zaradi česar se ji je v očeh evropskega juga močno izboljšal rating.
Zmagovalna kombinacija?
Med ključnimi izzivi nemškega predsedovanja so še pogajanja z Veliko Britanijo o načinih brexita. V Bruslju pa tudi v Berlinu si že ves čas prizadevajo, da bi preprečili izstop brez dogovora. A kot je na minulem obisku v Berlinu dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, morajo tisti, ki želijo dostopati do enotnega trga EU, spoštovati pravila tega trga. Tu pa sta še migracijska politika in evropska zelena politika. V časniku Die Zeit pred začetkom predsedovanja ugibajo, ali je lahko kombinacija kanclerke Merklove in predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki sta tesno sodelovali že v državni politiki, tista, ki evropski voz lahko popelje naprej.
Merklova je na minulem srečanju z Macronom dejala, da si želi, da bi skozi predsedovanja svetu EU do francoskega v letu 2022 ohranjali kontinuiteto in da bo francosko-nemško strinjanje okoli ključnih izzivov pripeljalo do poenotenja vseh 27 članic. A to bo bržčas izjemno težko doseči. Medtem ko skladu za okrevanje, kot je predlagan trenutno, nasprotuje »varčna« četverica, imajo članice zelo različne poglede tudi na migracijsko politiko. Spomnimo se samo močnega nasprotovanja vzhodnoevropskih držav delitvi migrantov po EU. Ob grozečem drugem valu pandemije koronavirusa bi se lahko sprejetje zadev, ki niso povezane z reševanjem posledic pandemije, tudi dodatno zamaknilo.