Hongkong proti Hongkongu

Od prvih minut po začetku zadnjega protesta v Hongkongu se je iz Victorijinega parka v okrožju Causeway Bay odpravilo na pot več deset tisoč protestnikov. Val nezadovoljstva je pred sedmimi tedni povzročil sporni zakon o izročanju osumljenih oseb Kitajski, zdaj pa so zahteve, ki jih udeleženci protesta postavljajo vladi, veliko širše.

Zakon je bil suspendiran, torej »mrtev«, kakor se je izrazila voditeljica lokalne vlade Carrie Lam, protestniki pa zahtevajo, naj ga uradno umaknejo z dnevnega reda. Zahtevajo tudi razpustitev zakonodajnega sveta, torej mini parlamenta, in volitve vseh članov novega sveta po načelu »en človek – en glas«.

Zahtevajo torej, naj razveljavijo obtožnice proti nekaj sto aktivistom, vključno s tistimi, ki so pred dvema tednoma vdrli v stavbo parlamenta in poškodovali pohištvo, elektronsko opremo in grb. Vztrajajo, da za gibanje prenehajo uporabljati anatemizirano besedo »nasilni upor«, ki potencialno odpira prostor za ostrejše intervencije policije in morda celo vojske.

V vsem tem je toliko nakopičene frustracije velikega dela hongkonškega prebivalstva, da je težko reči, zakaj je kdo spet na ulici: zaradi predragih stanovanj, prenizkih plač, izgube perspektive za mlade ali strahu ob postopnem dušenju avtonomije.
Včerajšnji protesti so potekali v posebno občutljivem ozračju.

Nekaj sto tisoč ljudi je namreč v soboto korakalo v znak podpore lokalni policiji in vladi, med njimi so bili lokalni mali podjetniki, katerih poslovni interes je povezan s čim večjim številom obiskovalcev iz LR Kitajske, starejši državljani, ki ne marajo kaotičnih uličnih protestov, in kitajski turisti, ki so se znašli v Hongkongu ali prišli tja namerno, da bi pomagali propekinški vladi vzdržati pritisk.


 

Laboratorij za izdelavo eksploziva

Včerajšnji protesti so potekali tudi dan za tem, ko je hongkonška policija odkrila improviziran laboratorij za izdelavo močnega eksploziva. Govor je o eksplozivu TATP, ki so ga uporabili v določenih terorističnih napadih, vključno s samomorilskim v Londonu leta 2005 ter napadi na hotele in cerkve na Šrilanki za veliko noč. Poleg paketov eksploziva je policija našla majice in letake Hongkonške državljanske fronte, organizacije, ki se zavzema za popolno neodvisnost nekdanje britanske kolonije. V raciji v soboto dopoldne so aretirali 27-letnega mladeniča, o katerem je Državljanska fronta potrdila, da je bil njihov član, čeprav je zatrdila (Državljanska fronta), da o obstoju eksploziva ne ve ničesar.

Medtem ko policija raziskuje, čemu je bila namenjena peklenska pomaranča, so na mestne ulice včeraj pripeljali več kot 4000 policistov, dovoljeno pot, po kateri lahko hodijo demonstranti, pa občutno skrajšali, da bi preprečili množično zbiranje okoli stavbe parlamenta in vlade.

V vmesnem času je najvišje vodstvo Kitajske nervozno pripravljalo strategijo umirjanja hongkonškega nezadovoljstva. Po navedbah virov še vedno prevladuje prepričanje, da je ponovna vzpostavitev družbene stabilnosti v tem sedeminpolmilijonskem mestu naloga lokalne vlade in policije. Naloga Pekinga pa je odvrniti vpletanje katerekoli tuje države v dogajanje v Hongkongu, zato je uradni Peking ostro obsodil poziv evropskega parlamenta državam članicam EU, naj raziščejo ter preprečijo izvoz tehnologije in opreme za dušenje človekovih pravic na Kitajsko, posebno v Hongkong.

Prva država pod povečevalnim steklom je bila ravno Velika Britanija, ker je neposredno pred začetkom vala protestov odobrila izvoz telekomunikacijske opreme za spremljanje v svojo nekdanjo kolonijo. Pokazalo se je tudi, da so bile bombe s solzivcem, ki so jih prejšnji mesec uporabili proti demonstrantom, izdelane prav v Veliki Britaniji.
 

Peking skrbi povezava s Tajvanom

Peking je zaskrbljen tudi zaradi novih povezav med Hongkongom in Tajvanom. Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je namreč potrdila, da bodo hongkonški aktivisti, ki bodo prebegnili na Tajvan v strahu pred aretacijo, tam dobili azil in da lahko Tajvan razumejo kot svoj novi dom. Kitajska ima Tajvan za eno od svojih pokrajin, vendar status tega 24-milijonskega otoka ostaja nerešen, a bistveno drugačen od statusa Hongkonga. Lahko bi rekli, da bo Kitajska izpolnila ključni pogoj za to, da bo prerasla v velesilo, šele takrat, ko bo vzpostavila nadzor nad Tajvanom.

Dogodki v Hongkongu krepijo politični položaj predsednice Tsai Ing-wen, ki je prej nagnjena k formalni odcepitvi kot združitvi. Zato je vsako povezovanje teh dveh točk za Peking še bolj nevzdržno draženje, ki vse nevarneje kliče po intervenciji, kakršne nihče noče videti.