Igra črnih seznamov

V restavraciji enega od hotelov v Osaki je rezervirana miza za dva, a za zdaj še ni potrjeno, da bosta predsednika ZDA in Kitajske konec junija, ko bosta sodelovala na zasedanju voditeljev držav G20, sedla za to mizo. Donald Trump je pravzaprav napovedal prihod. Ni pa znano, ali bo prišel tudi Xi Jinping.

Očitno tudi on igra Trumpovo igro: mešanico negotovosti, kazenskih udarcev in blagih sporočil, pri čemer je vse skupaj povezano v nov slog diplomatskega vedenja, ki se imenuje »vse je mogoče«.

»Oni bodo to morali storiti,« je dejal Trump, pri čemer je seveda hotel povedati, da bodo Kitajci privolili v trgovinski sporazum pod ameriškimi pogoji. A če se Xi ne bo pojavil na večerji, bo, kot je izjavil ameriški finančni minister Steven Mnuchin, Trump »nadvse srečen« uvedel 25-odstotne carine na približno 550 milijard dolarjev kitajskega blaga.

Kaj naklepa Xi

Ker se Kitajska zaveda, da to ni več trgovinsko neravnovesje, ampak ameriška bojazen, da bo izgubila tehnološko prevlado, se je Peking odločil, da bo z enako mero odgovarjal na vse Trumpove udarce. Potem ko je ameriško ministrstvo za trgovino kitajskega tehnološkega velikana Huawei in 68 z njim povezanih podjetij uvrstilo na seznam družb, ki ogrožajo ameriško državno varnost, je kitajsko ministrstvo za trgovino pripravilo svoj »črni seznam«, na katerega bodo uvrščene »nezanesljive« tuje družbe, ki kršijo kitajski zakon o državni varnosti.

Tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Gao Feng je napovedal, da bodo v kratkem objavili podrobnosti omenjenega seznama. Za zdaj je znano le to, da se bodo na njem znašle družbe in posamezniki, ki kršijo predpise o trgovanju, ki ne izpolnjujejo določil poslovnih pogodb ali iz nekomercialnih razlogov odpovedujejo dobavo dogovorjenega blaga ali storitev.

Seveda so takoj na veliko ugibali, kdo bi se utegnil znajti na tem seznamu. Upravičeno je to najprej zaskrbelo ameriške tehnološke velikane, kot so Qualcomm, Intel in, seveda, Google, kaj lahko bi bile na ta seznam uvrščene tudi družbe iz držav, ki so v tesnem zavezništvu z ZDA, kot sta japonska Toshiba ali holding SoftBank.

Tega, da bi se lahko znašli na »črnem seznamu«, se bojijo tudi hollywoodski finančniki, producenti in distributerji – ter celo nekatere velike filmske zvezde.

Kako daleč bo šla Kitajska

Tržni analitiki se sprašujejo, ali bo Kitajska šla tako daleč, da bo uvrstila na »črni seznam« tudi Apple, HP in Dell, kar bi bilo enakovredno ameriški uvrstitvi Huaweia na seznam neželenih družb. Vendar je treba najprej pričakovati, da bo azijska velesila naredila vse, da bi postala neodvisna od tujih oziroma ameriških komponent za elektronske naprave, tako da bi lahko svoje mobilne telefone in tablice prenesla na lasten operativni sistem (OS).

Po trditvah virov je prvih milijon Huaweievih pametnih telefonov z OS HongMeng, ki ga je ta tovarna sama razvila, pravkar prišlo iz tovarne, ni pa še jasno, ali so ti mobilni telefoni zgolj »razvojni izdelki«, ki jih bodo zdaj testirali in jih bo treba dodobra dograditi, ali so to izdelki, ki so namenjeni trgu. HongMeng je že dlje časa v procesu razvoja, je pa za zdaj znano samo to, da je kompatibilen z Androidovimi aplikacijami in zagotavlja boljšo varnost funkcij, kar zadeva zaščito osebnih podatkov.

Namestitev lastnega OS v Huaweieve telefone bo še povečala sumničenja, da je družba tesno povezana s kitajsko državo in da morda vohuni zanjo. To je odločno zanikal Huaweiev vodja kibernetske varnosti John Suffolk, ki je pred britanskim parlamentom zatrdil, da se je Huawei posvetoval z odvetniki o kitajskem zakonu, po katerem morajo vsa visokotehnološka podjetja obvezno sodelovati s tajnimi službami, in ugotovil, da mu ni treba delovati kot vohunska izpostava države.

Huawei bo pomembna tema tudi na večerji v Osaki – če ta sploh bo. Če se Xi ne bo pojavil, bo Huawei še večja težava v načetih odnosih.