Tiskane izdaje
Letos je bil forum posvečen predvsem kitajsko-ruskemu dvojcu, ki se ponuja svetu kot varuh trdne globalizacije. Še pred začetkom sta se voditelja dogovorila, da bosta državi dvignili dvostranske odnose na raven »vseobsegajočega strateškega partnerstva v koordinaciji za novo obdobje«. Ker razen Rusije s Kitajsko nobena država nima tako opredeljenega partnerstva, je že to znamenje prijateljstva, kakršnega do zdaj med tema državama še ni bilo.
Doktorat za doktorat
In to še ni vse. Xiju je Državna univerza Sankt Peterburg podelila častni doktorat, kar je mogoče razumeti kot povračilno priznanje Putina, ki so mu aprila podelili naslov častnega doktorja na pekinški univerzi Tsinghua. Če upoštevamo, da je Xi diplomiral na tej univerzi, Putin pa na sanktpeterburški, daje ta izmenjava doktoratov vtis, da sta se voditelja pobratila na intelektualni ravni. Skupna tema njunih doktoratov bi lahko bila, kako preveslati razburkano morje ameriških sankcij in carin.
Poglejmo, kako: podpisala sta niz sporazumov o sodelovanju v skupni vrednosti 20 milijard dolarjev, pri čemer je pomembna predvsem vsebina. Rusija bo, denimo, s povečano količino svinjine, piščančjega mesa, soje in drugih beljakovinskih izdelkov nadoknadila vrzel, ki jo je med kitajskimi porabniki po eni strani povzročila trgovinska vojna z ZDA, po drugi pa epidemija afriške prašičje gripe. Kitajska je namreč uvedla revanšistične carine na tovrstne ameriške izdelke v vrednosti 60 milijard dolarjev, s čimer se je za ruske proizvajalce, kot je konzorcij Čerkizovo, odprl prostor za izvoz kar do 200.000 ton piščančjega mesa na leto.
Svinjina, soja in energija
Rusija je trenutno razmeroma majhna izvoznica svinjine in soje, a bi lahko hitro postala zanesljiva oskrbovalka kitajskega trga. Obe strani se že pogajata o ustanovitvi skupnega kmetijskega holdinga v Primorsku na ruskem daljnem vzhodu.
Med sporazumi je tudi energija, in to od plina do jedrskih elektrarn. Med projekti, ki bodo ZDA zbodli v oči, bo vsekakor novo partnerstvo med ruskim Novatekom in dvema kitajskima korporacijama, katerega cilj je razvoj obratov za pridobivanje naravnega plina na Arktiki.
Posebno politično sporočilo nosi sporazum, ki ga je kitajski tehnološki velikan Huawei podpisal z rusko telekomunikacijsko družbo MTS. To je sporazum o razvoju omrežja nove generacije 5G. To bi lahko rešilo Huawei, ki je trenutno pod velikanskim ameriškim pritiskom, ne le zaradi zaslužka, temveč predvsem zaradi vpliva, ki ga bo dejstvo, da je Rusija odprla vrata Huaweievemu omrežju 5G, imelo na druge države.
Edini problem, pravijo analitiki, se skriva v asimetriji. Ruski BDP, denimo, ni višji od BDP kitajske pokrajine Guangdong, ki ima resda le nekaj manj prebivalcev kot Rusija. Veliko pomembnejši je prepad v vojaškem proračunu: kitajski je okoli trikrat večji od ruskega. Če upoštevamo, da državi deli več kot 4000 kilometrov dolga meja, bi lahko prav ta asimetrija bila ključni dejavnik, zaradi katerega to partnerstvo najbrž ne bo dolgo trajalo.
