Iz Rusije s solidarnostjo

Rusko obrambno ministrstvo je z letali v Italijo poslalo strokovno in materialno pomoč.

Objavljeno
26. marec 2020 06.00
Posodobljeno
26. marec 2020 10.04
Ruski predsednik Vladimir Putin med obiskom moskovske bolnišnice, v kateri se zdravijo okuženi s koronavirusom. FOTO: AFP
Le kaj se skriva za nesebično humanitarno pomočjo, ki jo je Rusija ponudila Italiji, se v zadnjih dnevih sprašujejo številni (zahodni) komentatorji.

Po uradnih informacijah italijanskega obrambnega ministrstva bo Rusija njihovi državi poslala 120 specialistov, tudi epidemiologov in virologov, tovornjake za razkuževanje okolja, opremo za mobilne bolnišnice, sto aparatov za umetno dihanje ter pol milijona zaščitnih mask. O ruski pomoči sta se v soboto zvečer po telefonu dogovorila italijanski premier Giuseppe Conte in ruski predsednik Vladimir Putin, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je izjavil, da »je v boju proti koronavirusu mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Nobena država ne more sama premagati takšne pandemije. Vsi smo v istem čolnu.«

Referendum prestavili


V Rusiji so zaradi epidemije novega koronavirusa preložili referendum, na katerem bi morali 22. aprila odločati o ustavnih spremembah, je sporočil predsednik Vladimir Putin.


»Kako sebični so Evropejci?« je pred dnevi urednik zunanjepolitične redakcije nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung Klaus-Dieter Frankenberger naslovil svoj komentar, v katerem ugotavlja, da sta se Kitajska in Rusija odzvali na izredne razmere v Italiji hitreje ter ponudili pomoč prej kot marsikatera druga članica Evropske unije. »To ne bo brez posledic, [...] številni Italijani, ki se počutijo, da so jim evropski, zlasti nemški, partnerji obrnili hrbet, se bodo v prihodnje počutili bolj povezane s Kitajsko in Rusijo,« je bilo nekaj ugotovitev nemškega komentatorja.
 

Trde mišice mehke moči


Tudi drugi zahodni analitiki so opazili, da sta »režima« v Pekingu in Moskvi takoj ponudila pomoč Italiji, a ti se večinoma niso vprašali, zakaj tega niso prej naredile partnerice iz EU ali Nata, temveč so iskali skrite namene Kitajske in Rusije. Dovolj zgovorna sta naslova dveh nedavnih člankov. »Putin z medicinsko pomočjo Italiji kaže svoje mišice mehke moči«, so zapisali v britanskem poslovnem časniku Financial Times, v članku pa navedli izjavo direktorja moskovskega centra Carnegie Dmitrija Trenina, da »si lahko v svetu, v katerem je spontan odziv na bolezen covid-19 egoizem, tisti, ki izražajo solidarnost, dvignejo ugled«.

Drugi naslov, ki se je pojavil v članku na ukrajinskem novičarskem spletišču Evropejska pravda, se je glasil: »Iz Rusije z ljubeznijo: kako je Kremelj izkoristil epidemijo za specialno operacijo v Italiji«. V tem prispevku avtorica Viktorija Vdovičenko ugotavlja, da je »humanitarna misija«, v kateri sodeluje 14 letal, »morebiti najbolj učinkovita mednarodna operacija, ki jo je izvedlo rusko obrambno ministrstvo, ki je izrabilo težave in zbeganost EU, ki jo je zajela epidemija«. Ukrajinska novinarka je obvestila bralstvo, da so v italijanskih regijah, ki so najbolj na udaru pandemije, že doslej glasovali za odkrito proruske politike in nasprotovali evropskim sankcijam proti Rusiji. K takšnim politikom avtorica ni prištela le predstavnikov nekdaj vladajoče, zdaj opozicijske Lige, po njenem mnenju je treba zdaj med italijanske prijatelje Kremlja prišteti tudi zdaj vladajoče Gibanje 5 zvezd. »Naj spomnim, da je prav njihov ključni predstavnik, italijanski zunanji minister Luigi Di Maio, sprejel ruska letala v Rimu,« je zapisala Viktorija Vdovičenko.