Demokracija do nadaljnjega suspendirana

Kritiki opozarjajo na nevarnost, ki jo prinašajo neomejena pooblastila madžarskega premiera.

Objavljeno
30. marec 2020 15.59
Posodobljeno
30. marec 2020 18.48
Zakonodaja predsedniku madžarske vlade med drugim omogoča, da v času izrednih razmer začasno zaustavi izvajanje kateregakoli zakona v državi. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters
Z. R.
Z. R.
Madžarski poslanci so s skoraj tričetrtinsko večino glasov potrdili zakonodajo, ki predsedniku vlade Viktorju Orbánu podeljuje »posebna pooblastila« za vodenje države v času pandemije novega koronavirusa, a za katero se kritiki bojijo, da jo bo konservativni politik izkoristil za krčenje demokratičnih norm ter utišanje opozicije.

Vsaka kriza je priložnost, toda ne samo za doseganje napredka, ampak tudi za delanje napak. Kot je razvidno iz zgodovine, so najnevarnejše odločitve največkrat tiste, ki so sprejete v naglici oziroma pod pretvezo izrednih razmer.

V prihodnjih tednih in mesecih bo postalo jasno, ali je madžarski parlament storil napako, s tem ko je na današnjem glasovanju potrdil sporno zakonodajo. Orbánovi kritiki o njeni škodljivosti ne dvomijo: opozarjajo, da premier sosednje države z njo za nedoločen čas dobiva tako rekoč neomejena pooblastila.
 

V zapor zaradi širjenja lažnih novic


Zakonodaja predsedniku vlade med drugim omogoča, da v času izrednih razmer pri sprejemanju odločitev obide parlament in začasno zaustavi izvajanje katerega koli zakona v državi. Uvaja tudi dve novi kaznivi dejanji: širjenje lažnih novic in kršenje pravil karantene, za kateri znaša najvišja zagrožena kazen pet oziroma osem let zapora.

Madžarska opozicija, nevladne organizacije in Svet Evrope po poročanju Reutersa že več tednov opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinaša zakonodajni sveženj. Najbolj jih skrbi odsotnost kakršnega koli roka veljavnosti ukrepov, zaradi česar sklepajo, da bi lahko izredne razmere v državi trajale v nedogled.

Orbánova vlada je bila v zadnjem desetletju obtožena sistematičnega vmešavanja v neodvisnost madžarskega sodstva, medijev in spodkopavanja akademske svobode, zaradi česar se je morala tudi zagovarjati v Bruslju.