Tiskane izdaje
V Barceloni se za zdaj dinamika med independentisti in unionisti ne popravlja, tako je, vsaj če sodimo po tem, da voditeljica opozicije iz stranke Ciutadans, Inés Arrimadas, včeraj ni hotela na pogovor k predsedniku Quimu Torri. Povabilo na srečanje je zavrnila, ker z balkona vladne palače še naprej visi rumena pentlja – kot znamenje solidarnosti s priprtimi politiki in tistimi v eksilu. V vladi odgovarjajo, da bo simbol boja za temeljne pravice vidno izpostavljen (tudi v parlamentu na praznih poslanskih sedežih), vse dokler bodo razlogi zanj: za zdaj je še vedno za zapahi v Madridu devet katalonskih politikov in aktivista iz civilnodružbenih organizacij. In ker se Arrimadasova včeraj ni hotela s Torro pogovarjati v živo, jo je ta k dialogu brez »vnaprejšnjih pogojevanj« pozval še pismo. Za zdaj ni videti, da bi lahko politika zrelo sedla za skupno mizo.
Z roko v roki?
Osrednje je, seveda, vprašanje, koliko bosta drug drugemu naproti znala stopiti Katalonec Torra in Španec Sánchez in koliko bo nova španska vlada (kar 11 od 17 resorjev vodijo po novem ministrice) popustljiva do nekdanjih katalonskih voditeljev, ki jim grozi tudi do trideset let zapora. Se bosta nasprotni strani začeli pogajati brez vnaprejšnjega pogojevanja? Tudi po nedavnih besedah španske ministrice za ozemeljsko politiko Meritxell Batet se bo ključno »poslušati, pogovarjati in dogovarjati«, medtem ko uradna Barcelona že na glas povsem konkretno pričakuje, da bodo za začetek katalonske zapornike iz Madrida prestavili v zapore, ki so bližje njihovim družinam.
Veliko negotovosti
Po sedmih mesecih nadvlade Madrida je katalonska vlada spet prvič uradno zasedala v četrtek. Potem ko je s socialistom Sánchezom na čelu v Madridu zapihal svež veter in so takoj v soboto po sedmih mesecih deaktivirali 155. člen ustave, po katerem je bila Katalonija neposredno podrejena Madridu, pa je negotovosti še ogromno in v Barceloni še naprej veliko napetosti med unionističnimi in independentističnimi strankami. Za katalonsko vlado je zdaj čas, da politično, pravosodno, ekonomsko in socialno izmerijo učinek začasne ukinitve avtonomije – koliko je demokratične škode in, kot je napovedal predsednik Quim Torra, prioritetno povlečejo poteze. Posledice so menda očitne, kajti nemalo javnih projektov je obstalo, saj so bili finančno blokirani, in zaustavljene so bile tudi mnoge pobude. Po nedavnih besedah katalonskega ministra za delo in socialne zadeve Chakirja El Homranija so v prvih dneh že deblokirali kakih 250 izplačil, ki so bili vsi višji od 300.000 evrov. Katalonska opozicija v svojem slogu oporeka nameri regionalne vlade, da razčisti, kaj vse se je dogajalo v zadnjih mesecih, češ da bi se morali osredotočati na sedanjost in prihodnost, ne pa pogrevati, kar je bilo.
Poziv iz eksila
Medtem se je s pozivom, da se morata novi vladi v Madridu in Barceloni nemudoma sestati, iz eksila oglasil nekdanji predsednik in voditelj z zveze Skupaj za Katalonijo (JxCat) Carles Puigdemont. »Pričakovanja do Sánchezeve vlade so velika« in morda, kot je dejal, presegajo možnosti ... Napetosti je še naprej precej prav tako na terenu: v unionistični organizaciji Societat Civil Catalana, denimo, so morali tik pred zdajci odpovedati dogodek, v okviru katerega so hoteli na Univerzi v Barceloni »nepolitično« govoriti o Cervantesu in njegovem Don Kihotu. Kot poroča Katalonska tiskovna agencija, so se za odpoved odločili potem, ko je kakih sto pripadnikov independentističnega Odbora za zaščito republike vstopilo v univerzo in kričalo, kako je treba iz nje pregnati fašizem. Še prej je menda prišlo do rahlega prerivanja.
