Je lahko poletje tudi čas za otoplitev odnosov?

Le pet dni pred začetkom vrha skupine držav G7, ki bo v mestu Biarritz v Franciji, je francoski predsednik Emmanuel Macron v letno rezidenco v trdnjavi Brégançon povabil Vladimirja Putina, predsednika Rusije, ki so jo pred petimi leti vrgli iz te združbe samooklicanih najpomembnejših držav na svetu.

Kar nekaj tem sta imela včeraj Macron, ki so ga v agenciji Tass razglasili za »neposlušnega zaveznika Washingtona«, in njegov gost na dnevnem redu: od tistih, ki ju ločujejo, do tistih, o katerih imata Francija in Rusija podobna stališča. Med slednjimi je vsekakor iranska »kriza«, ki jo je zakuhal ameriški predsednik Donald Trump, ko je enostransko odstopil od mednarodnega jedrskega sporazuma s Teheranom. Francoski in ruski interesi na Bližnjem vzhodu niso enaki ali skupni, kar dokazujejo različna stališča do dogajanja v Siriji, toda državi se zavzemata za to, da bi krizo z Iranom rešili mirno. Ko je imel junija Macron ob robu srečanja skupine držav G20 dolg pogovor s Putinom, je dejal, da hoče »izkoristiti vse oblike sodelovanja pri reševanju konfliktov, brez naivnosti, a tudi brez zapiranja vrat«. Francoska diplomacija, ki hoče igrati vlogo posrednika v sporu med Iranom in ZDA ter umiriti razmere v Perzijskem zalivu, se zaveda, da je v tem primeru sodelovanje z Moskvo ključno.

To velja tudi za ukrajinsko krizo, kar je bila bržkone glavna tema včerajšnjih pogovorov za zaprtimi vrati. Tudi tu sta Pariz in Moskva na nasprotnih bregovih, a predsednika bi se lahko kaj dogovorila vsaj o »logističnih« težavah. Novi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si ne prizadeva le obnoviti delovanja normandijske četverice (Ukrajina, Rusija, Francija in Nemčija), zaradi katere minška sporazuma ne delujeta, mednarodno pogajalsko skupino hoče celo razširiti s predstavniki Velike Britanije in ZDA. Putin je javno dejal, da se je pripravljen pogovarjati z vsakim, če bi to privedlo do mirne rešitve krize, a nekateri analitiki pravijo, da o (ne)učinkovitosti razširitve mednarodnih »kuratorjev« ruski in francoski predsednik menita podobno.


 

»Gaullistična pot«

Medtem ko so v Moskvi pred srečanjem govorili predvsem o tem, kaj se bosta predsednika pogovarjala, so v Parizu »uravnoteženo« poudarjali tudi to, kaj ne bodo teme Putinovega obiska. V Macronovem uradu so zatrdili, da Francija noče igrati vloge posrednika med Rusijo in preostalimi zahodnimi državami, hkrati pa da srečanje ni signal, da se Rusija vrača v skupino držav G8, iz katere so jo izločili pred petimi leti zaradi podpiranja upornikov na jugovzhodu Ukrajine in prisvojitve Krima. Putinov obisk kaže le, da ima Francija neodvisno zunanjo politiko, so povedali v Elizejski palači. V Le Mondu so v članku, ki že v naslovu govori o znakih otoplitve meddržavnih odnosov, navedli izjave anonimnega vira iz predsednikovega urada, da se hoče Francija izvleči iz primeža blokovske politike in vrniti na »gaullistično pot«. Macron je že na začetku poletja za švicarski RTS izjavil, da hoče obnoviti strateški dialog z Moskvo.

Velikih izkupičkov srečanja ni nihče napovedal. Prejšnji teden se je neimenovani francoski diplomat, ki je novinarjem predstavljal teme pogovorov med predsednikoma, pošalil: »Če bi pripravljali samo srečanja, ki privedejo do konkretnih rezultatov, ne bi imeli veliko dela.« Ruski analitik Vladimir Frolov je za Bloomberg povedal, da bo ne glede na uspešnost pogovorov slavil zlasti poglavar Kremlja, saj je njegov obisk v Franciji »razblinil predstavo, da je mednarodno izoliran«. A srečanje je koristilo tudi francoskemu poslovnežu Phillipu Delpalu, ki so ga prejšnji teden po telefonskem pogovoru med Macronom in Putinom izpustili iz pripora, kjer je čakal na sodno obravnavo zaradi suma o finančni prevari investicijske družbe Baring Vostok Capital Partners, s katero je sodeloval. Ker je o njegovi preselitvi v hišni pripor odločilo sodišče, so v Kremlju zatrdili, da to nikakor ni bilo politično vmešavanje v pravno državo.