Tiskane izdaje
Kdo je gospod Putin, v zadnjih dobrih dveh desetletjih ni zanimalo le tujih poročevalcev, ampak so si to vprašanje resno zastavljali tudi domači analitiki, ko je spomladi leta 1997 nekdanjega peterburškega aparatčika Vladimirja Vladimiroviča Putina prvi ruski predsednik Boris Jelcin najprej postavil za namestnika vodje kabineta, ko je dobro leto pozneje v sovjetskih časih dokaj nepomemben uslužbenec tajne službe KGB postal prvi mož njene naslednice FSB, zlasti pa na današnji dan pred 20 leti, ko so Putina imenovali za predsednika ruske vlade. Toda pravo oblast v državi, od katere se od takrat ni poslovil, je dobil šele na zadnji dan leta 1999, ko je Jelcin odstopil, premier Putin pa je skladno z rusko ustavo postal še vršilec dolžnosti predsednika države.
51
odstotkov Rusov si želi, da bi Putin vodil državo tudi po letu 2024, ko mu bo potekel četrti predsedniški mandat
Po letu 2024 spet premier?
Ko je konec marca 2000 s 53 odstotki glasov zmagal v prvem krogu predsedniških volitev, se ga Rusi niso več mogli znebiti, kakor bi rekli njegovi kritiki. Zdaj je že četrtič poglavar Kremlja, vmes pa je moral po ruski ustavi, ki dovoljuje le dva zaporedna predsedniška mandata, »počivati« v ponovni vlogi premiera, a tudi v letih od 2008 do 2012, ko je bil uradni predsednik države sedanji premier Dmitrij Medvedjev, je bilo očitno, kdo je dejanski voditelj Rusije. Po najnovejših javnomnenjskih raziskavah si večina Rusov želi, da bi Putin njihovo državo vodil tudi po letu 2024, ko mu bo potekel »zadnji« mandat. Spodbujeni z nekaterimi izjavami visokih uradnikov so se v zadnjem času nekateri komentatorji spraševali, ali bo tudi tokrat ubral podobno strategijo kot pred enajstimi leti, le da bodo pred tem spremenili zakonodajo tako, da Rusija ne bo več predsedniška, ampak parlamentarna država, v kateri ima dejansko oblast v rokah predsednik vlade.
To nemara ne bi bila najbolj smiselna poteza, saj je doslej v Rusiji tudi v javnomnenjskih raziskavah veljalo staro reklo »o dobrem carju in njegovih slabih bojarjih«: medtem ko ima Putin kljub zadnjim padcem še vedno visoko podporo med ljudstvom, je bila vlada vedno nepriljubljena. V zadnjem času tudi Putinu niso več namerili tako visokih rejtingov, kakor so mu jih med Rusi, ko jim je »vrnil« dotlej ukrajinski polotok Krim. Po nedavnih izsledkih Vseruskega centra za javno mnenje (VCIOM), ki velja za »prokremljevskega«, ima Putin še vedno visoko podporo, a zares mu zaupa le še okoli 30 odstotkov prebivalstva, kar je najslabši rezultat od daljnega leta 2006.
Direktor »bolj neodvisnega« centra Levada Lev Gudkov je pred dnevi izjavil, da je Putinu, ki je iz Rusije spet naredil velesilo, uspevalo, da je z »uspehi« na mednarodnem prizorišču odvrnil pozornost od domačih težav, a ko je lani jeseni podpisal zakon o nepriljubljeni pokojninski reformi, je sprejel odgovornost tudi za notranjo politiko. Po njegovih besedah ljudje čedalje manj verjamejo, da bo »vsemogočni car« Putin obračunal s korupcijo oblastnikov in socialno nepravičnostjo. Njegov kolega Valerij Fjodorov, ki vodi VCIOM, se je strinjal, da v Rusiji obstajajo ljudje, ki niso zadovoljni s Putinom in si želijo alternative. »A teh ni veliko,« je danes izjavil za Deutsche Welle. »Ljudje so hvaležni Putinu, spoštujejo ga in vse upe stavijo nanj. Govorim o večini ljudi.« O dolgoletni večinski podpori med ljudstvom pričajo tudi raziskave centra Levada. Ko je Putin avgusta 1999 prvič postal premier, ga je podpiralo 31 odstotkov Rusov. Do januarja 2000, ko je zamenjal Jelcina, je podpora zrasla na 84 odstotkov. Od takrat ni padla pod 60 odstotkov.
Lahko ga le ljubiš ali sovražiš
Neki ruski komentator je pred leti zapisal, da lahko Putina samo ljubiš ali sovražiš. V Rusiji so med gorečimi nasprotniki zdaj 66-letnega politika tudi miroljubni protestniki, ki jih zadnje čase policisti lovijo po moskovskih ulicah, a velika večina prebivalcev je na njegovi strani. V tujini ga nekateri cenijo zaradi upora proti hegemoniji Zahoda, med liberalci pa velja za poosebljenje samodrštva in ruske ekspanzionistične grožnje. Dolg je seznam politikov, med katerimi je tudi nesojena predsednica ZDA Hillary Clinton, ki so Putina primerjali s Hitlerjem. Ni bilo vedno tako. Ko je prišel na oblast, sta si s tedanjim ameriškim kolegom Georgeem Bushem mlajšim v Sloveniji izrekla večno prijateljstvo. Leta 2007 se je Putin še pojavil kot osebnost leta na naslovnici ameriške revije Time. Sedem let pozneje, ko so se začeli spopadi na jugovzhodu Ukrajine, nad nebom pa so sestrelili malezijsko potniško letalo, je ruski predsednik na naslovnicah zahodnih časnikov nastopal v drugačni vlogi, v Spieglu pa so ga upodobili kot množičnega krvnika.
