Je »Viktator« presegel meje potrpežljivosti?

Berlin – Madžarski premier Viktor Orbán se je opravičil kritikom iz Evropske ljudske stranke (EPP), ker jih je označil za »koristne norčke levice«, voditelju EPP Manfredu Webru je obljubil tudi odstranitev spornih plakatov s prvakom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in ameriškim filantropom Georgeem Sorosom. Bavarski kandidat za predsednika evropske vlade išče tudi rešitev za Sorosovo univerzo v Budimpešti. Se bo Orbánov Fidesz ta teden izognil izgonu iz družine evropskih ljudskih strank?

Profesor Ulf Brunnbauer iz regensburškega Leibnizovega inštituta za vzhodno- in južnoevropske raziskave (IOS) dopušča možnost, da Evropska ljudska stranka pred evropskimi volitvami ne bo hotela tvegati razkola in zato ne bo sprejela dokončnih odločitev v upanju, da se bodo težave z Orbánom rešile same od sebe. V elektronskem odgovoru na Delova vprašanja je kot »psevdorešitev« predvidel ustanovitev komisije za preučitev dogajanja na Madžarskem. »Še posebej nemška CDU in njena bavarska sestrska stranka še vedno nasprotujeta izključitvi, brez njunega soglasja pa te ne bo.«

Tudi zanj je dobro vprašanje, zakaj stranke EPP Fidesza niso izključile zaradi druge sporne politike, na primer teptanja svobode medijev. »Vlada Viktorja Orbána je očitno nedemokratična: krši evropsko pravo in temeljne vrednote, za katere se zavzema tudi EPP. Zaradi strankarskega oportunizma doslej niso hoteli tvegati izgube Fideszovih sedežev v evropskem parlamentu, poleg tega bi se lahko ta priključil skrajno desnim frakcijam. Ni mogoče izključiti niti simpatij do Orbánove politike pri nekaterih drugih bolj desno usmerjenih članih EPP, na primer do njegovega nasprotovanja migracijam in stališča, da je treba braniti krščanstvo pred islamom, naj je to še takšen nesmisel.«

Orbán doma ostaja močan

Viktor Orbán doma ostaja močan. Zaradi sistema, kakršnega je z volilno zakonodajo v minulih letih ustvaril Fidesz, ga bodo druge stranke težko premagale na volitvah, je prepričan nemški analitik. »Poleg tega sta nacionalna, ksenofobna propaganda in socialna politika madžarske vlade priljubljeni pri velikem delu prebivalstva, zlasti zunaj velikih mest. Dokler ne bo večje gospodarske krize – Madžarska dobiva milijarde iz Bruslja, kar ji seveda pomaga pri izognitvi temu –, se ne bo veliko spremenilo. Nasprotno, položaj bo čedalje slabši, saj Orbánova avtoritarna vlada omejuje prostore svobode, trenutno je v ospredju akademija znanosti. Vprašanje je, do kdaj si bo EU to dovolila, saj bi učinkovala le odločna evropska reakcija, na primer zmanjšanje pomoči.«

Za zdaj ta nevarnost še ni akutna, zato je toliko pozornosti posvečeno pomislekom Evropske ljudske stranke o svoji »neliberalni« članici. Madžarskemu premieru še ne grozijo niti druge gospodarske posledice, nasprotno, celo doma sporna zakonodaja za drastično povečanje števila dovoljenih nadur, ki je konec lanskega leta prinesla množične proteste, bo le še povečala odločenost nemške avtomobilske in druge industrije za investiranje v državi. Po podatkih OECD so povprečni madžarski dohodki le četrtina nemških, pri kvalificirani delovni sili tretjina, in tudi sicer je davčna in druga politika Viktorja Orbána naklonjena investitorjem. Ne preseneča, da je BMW napovedal novo tovarno v Debrecenu in da na veliko investirajo tudi druga nemška podjetja, med njimi Daimler, Continental, Bosch, Thyssenkrupp, Schaeffler in Siemens.