Kaj čaka bolnike s covidom-19 v intenzivni terapiji

Kadar prava pljuča odpovedo, jih priključijo na ventilator ali umetna pljuča.

Objavljeno
18. april 2020 18.00
Posodobljeno
18. april 2020 18.20
Anesteziolog dr. Tomislav Mirkovič ima več kot dve desetletji izkušenj z delom v intenzivnih terapijah UKC Ljubljana. FOTO: Osebni arhiv
Z obolelimi za covidom-19 je bilo včeraj v Sloveniji zasedenih 30 intenzivnih postelj, priključenih na ventilator je bilo 22 bolnikov s to boleznijo. Kakšni so postopki v intenzivni terapiji, kadar je bolnikom najtežje, smo vprašali zdravnika z več kot dve desetletji izkušenj z delom v intenzivni terapiji, anesteziologa Tomislava Mirkoviča.

Desetletje je bil vodja intenzivne oskrbe bolnikov na kardiokirurgiji UKC, zdaj pa je že dvanajsto leto v centru intenzivne terapije (CIT). Intenzivne postopke, vključno s predihavanjem pacientov, ima v malem prstu. Najprej nam pojasni, kako deluje ventilator oziroma respirator.


 

Ventilator, respirator ali umetna pljuča?


»Ventilator – ki ga ljudje imenujejo tudi  respirator, mi pa umetna pljuča – vpihuje zrak v pljuča. Pri tem se sodobni ventilator odziva na procese, ki se dogajajo v pacientu in temu prilagodi pogostost vpihovanja zraka, dihalni volumen, odstotek kisika v zraku, pojasni anesteziolog Mirkovič, ki je tudi koordinator za izdelavo respiratorja v UKC in član skupine za respiratorje na Gospodarski zbornici Slovenije, ki zdaj vodi izdelavo domačih respiratorjev.
 

Kakšni so postopki ob težavah v dihanju?


»Kadar pri bolniku s covid-19 pada raven kisika v krvi, ker pljuča ne delujejo v redu, potrebuje povečan vnos kisika. Dobi ga bodisi skozi nosni kateter bodisi s pomočjo obrazne maske. Rečemo, da gre bolnik »na kisik«. To je povsem neinvanziven, neboleč pristop.

Če bolezen napreduje in tovrstno dodajanje kisika ne zadostuje, saj raven kisika v krvi še naprej pada, priključimo bolnika na neinvanziven način na ventilator, s pomočjo katerega mu skozi masko dovajamo v sesedena pljuča pozitiven tlak.

Če je tak bolnik še dodatno prizadet ali celo nezavesten, mu moramo vstaviti v sapnik cevko za dihanje, kar imenujemo intubiranje. Pri tem je potrebna anestezija, s čimer ustvarimo pogoje, da je poseg neboleč, bolnik miren. Od tega trenutka naprej namesto bolnika dihajo umetna pljuča, rečemo, da bolnika »predihavamo«.

V obeh primerih se plini izmenjujejo v pljučih. Če se stanje še poslabša, lahko bolnika priključimo na ECMO – to pomeni, da kroži kri skozi črpalko, kjer se izmenjujejo plini. V tem primeru se izmenjava plinov CO2 in kisika dogaja v aparatu, ne več v pljučih,« pojasni Mirkovič.