Recimo, da resna (politična) analiza ne prenese stereotipiziranih refleksov, v nasprotnem je bodisi odraz pomanjkljive umnosti bodisi manipulacija. Zato je tudi prizadevanje francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da prebudi uspavano Evropo, najbrž treba razumeti kot namerno dramljenje iz inercije in provokativno zbadanje evropske javnosti. In zato tudi v intervjuju, ki ga je pred kratkim dal za Economist, ne kaže počez prepoznati arogance v francoskem nacionalnem značaju in namere Pariza, da po svojem okusu in za lastno korist manevrira Evropsko unijo. Takšnih klišejskih pripomb v zadnjem času ni malo, v Franciji in nič manj pri ...