»Nihče Nata ne potrebuje bolj od Francije,« je Trump francoskemu kolegu priporočil pogled v preteklost. »Resnici na ljubo so ZDA tiste, ki pridobivajo najmanj.« Pomagajo Evropi, Macronovo govorjenje pa je po njegovem prepričanju še posebej sporno ob vseh francoskih težavah v zadnjem času. Naštel je proteste rumenih jopičev, visoko brezposelnost in šibko gospodarstvo.
Macron je v reviji Economist govoril o možganski smrti Nata po ameriškem umiku s severovzhoda Sirije, ki je omogočil vojaški vpad Turčije na obmejno območje. A odnose z ZDA prizadevajo tudi gospodarski spori. Vlada v Parizu je poleti uzakonila triodstotni davek na prihodke tehnoloških družb v Franciji in domnevati je, da bo najbolj prizadel ameriške tehnološke velikane, kot so Apple, Google in Alphabet. Pred Trumpovim prihodom v London so v Washingtonu sporočili, da trgovinski predstavnik Robert Lightizer pripravlja predlog kazenskih carin na 2,4 milijarde dolarjev francoskega uvoza. V številnih primerih grozi podvojitev sedanjih carin.
Zaradi davka na digitalne usluge Američani s kazenskimi carinami grozijo tudi Avstriji, Italiji in Turčiji, proti Franciji pa ukrepanje napovedujejo že za januar. Zaradi devalvacije valut je Trump dodatne carine napovedal tudi za jeklo in aluminij iz Brazilije in Argentine, pa čeprav je ti dve državi lani izvzel iz ukrepov proti tujim proizvajalcem. V primeru davka na digitalne usluge je Francija predlagala iskanje rešitev s pomočjo OECD, a se bo morda morala prej soočiti z dodatnim ocarinjenjem izvoza vin, sirov in drugih izdelkov.
Preberite tudi:
Kaj hoče povedati francoski predsednik
Železni repertoar kritikov Nata
Londonski vrh nesoglasij v Natu
Kaj hoče povedati francoski predsednik
Železni repertoar kritikov Nata
Londonski vrh nesoglasij v Natu
Da bo mera polna, je še pred odhodom v London razburil tudi turški predsednik Erdoğan. Če Nato ne bo soglašal z njegovim razumevanjem boja proti terorju, je napovedal blokado ukrepov za okrepitev obrambe baltskih držav. Turčija kot teroristično organizacijo vidi kurdske sile, ki so doslej z ZDA in drugimi sodelovale pri boju z Islamsko državo, Trump pa je oktobra z umikom svojih sil s severovzhoda Sirije omogočil vojaško posredovanje Ankare. Številne Natove države so kritizirale takšno ameriško odločitev, med njimi tudi Francija.