Železni repertoar kritikov Nata

Francoski predsednik Emmanuel Macron se zavzema za jasno strategijo zavezništva, zbliževanje z Rusijo in evropsko obrambo.

Objavljeno
29. november 2019 06.14
Posodobljeno
29. november 2019 11.51
Francoski predsednik Emmanuel Macron se zavzema za močan dialog z Moskvo, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg verjame v zavezništvo Evrope in ZDA. Foto Reuters
Bruselj – Pred zasedanjem voditeljev članic Nata prihodnji teden v Londonu je še kar nekaj negotovosti o tem, ali se bodo v zavezništvu po zadnjih zapletih lahko izognili novim napetostim. Predvsem francoski predsednik Emmanuel Macron je slišal veliko kritik svoje ocene o možgansko mrtvem Natu.

Po srečanju generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga z Macronom so bili toni za odtenek spravljivejši. Predsednik je vztrajal pri svoji »diagnozi«; bila da je koristna budnica za zavezništvo in želel je videti rezultat. Zagotavljal je, da je Francija zanesljiva pri zagotavljanju varnosti. Kljub temu je opozoril, da kot zaveznica ostaja zahtevna. Macron si želi bolj strateške razprave v Natu. Strateško vprašanje v zavezništvu s skupno obrambo je po njegovem mnenju to, »kdo je naš skupni sovražnik«. To v njegovih očeh nista Kitajska ali Rusija, ampak terorizem.



V kontekstu razprav o evropski varnosti se Macron zavzema za močan dialog z Moskvo. Meni, da ruskega predloga moratorija za razmeščanje raket srednjega dosega ne bi smeli ignorirati. Vprašanje takih raket je dolga desetletja urejal dvostranski sporazum med Moskvo in Washingtonom (INF). ZDA so letos iz njega izstopile, ker da ga je Rusija vztrajno kršila. Natove članice so se večkrat pridružile tej ameriški oceni. Tudi ruska ponudba moratorija v očeh zaveznic ni verodostojna. Za ZDA je sploh kočljivo francosko vpletanje, saj je bila INF ameriško-ruska zadeva.

image
REUTERS Francoski predsednik Emmanuel Macron se zavzema za močan dialog z Moskvo. Foto: Reuters


Macron, pod črto, pričakuje »strateško razpravo, kaj atlantsko zavezništvo zdaj pomeni, kaj so njegovi cilji in kaj so njegova sredstva delovanja«. Ključna razprava v zadnjih letih zadeva delitev bremen – večje evropske naložbe v obrambo. Stoltenberg, njegov gost v Elizejski palači, seveda vidi podobo Nata v pozitivnejši luči. »Nato je edina platforma, kjer se Severna Amerika in Evropa lahko skupaj lotevata strateških zadev, kot so bitka proti terorizmu, odločnejša Rusija in vzpon Kitajske,« je zagotavljal. Njegov cilj je, da bi na zasedanju v Londonu zagotovili možnosti za čim večjo omejitev manevrskega prostora za izbruh spora.


Kaj bo povedal Trump?


Macrona je še posebno razjezilo ravnanje zavezniške Turčije, predvsem na severovzhodu Sirije, kjer je izpeljala ofenzivo proti kurdskim silam, ki so se borile proti Islamski državi. Tudi če zaveznice nimajo enotnega mnenja o takšnih vprašanjih, se po Stoltenbergovih besedah strinjajo o temeljih: »Stati skupaj, braniti drug drugega.« V negotovih časih, je dejal, potrebujemo močne multilateralne institucije, kot je Nato. Mantra generalnega sekretarja je ugotavljanje, »da EU ne more braniti Evrope«. Močna EU in močan Nato da sta dve strani istega kovanca.

image
REUTERS Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg verjame v zavezništvo Evrope in ZDA. Foto Reuters


Kako bo Macronova drža vplivala na razpravo v Londonu, še ni jasno. Iz Berlina prihajajo svarila, da bi zamisli o ločevanju evropske varnosti od ameriške utegnile razdeliti Evropo. Poleg tega se Evropa brez ZDA ne more braniti. Nemčija je prejšnji teden predlagala ustanovitev skupine modrecev, ki bi se ukvarjala z reformo Nata. Tudi če bodo nesoglasja z Macronom zglajena, je velika uganka, kaj bo v Londonu povedal najglasnejši med voditelji – Donald Trump. Četudi se mora veliko ukvarjati z domačo politiko, je njegovo žuganje Evropejcem kot železni repertoar.