V nedeljo bo na Hrvaškem prvi krog sedmih predsedniških volitev po vrsti. Če sedanja predsednica Kolinda Grabar Kitarović ne bo zmagala oziroma dobila naslednika v prvem krogu, kar je po dosedanjih javnomnenjskih anketah zelo verjetno, bodo volivci o zmagovalcu odločali v drugem krogu, ki bo 5. januarja.
Dogodek je, če se predsednica ne osramoti
Politični analitik Žarko Puhovski je za hrvaške medije ocenil, da je bilo soočenje dolgočasno, največja novica je bila, da »se predsednica ni osramotila«. Kaj natanko je imel v mislih, ni pojasnil, je pa Kolinda Grabar Kitarović z dosedanjimi predvolilnimi nastopi podarila kritikom obilo streliva. Zgolj na predvolilnem nastopu v Osijeku so kritiki nabrali kup posnetkov, ki jih opremljene s posmehljivimi komentarji delijo na družbenih omrežjih. Največ prahu v državi, ki jo pesti množično odseljevanje mladih in izobraženih, je dvignila obljuba, da bo hrvaškim mladim uredila službe za 8000 evrov na mesec. Z izjavo »Luka Modrić je kot moj sin, moj Lukica!« je požela bučen aplavz v Osijeku, ta izjava je tudi del videokompilacije Pet najbolj norih Kolindinih izjav.
Tekmec z leve soliden, s skrajne desne razočaral
Analitiki so se strinjali, da je nekdanji premier in kandidat levosredinske SDP Zoran Milanović na soočenju dobro unovčil politično kilometrino in nastop spodobno izpeljal. Milanovića so predvolilne ankete postavile na drugo mesto za Kolindo Grabar Kitarović. Tretji po anketah, pevec Miroslav Škoro, ki je blizu volivcem skrajne desnice, se je po ocenah analitikov slabo odrezal. Je pa Škoro razburil javnost z izjavo, da bi mu zgolj kraja glasov preprečila uvrstitev v drugi krog.
Med obrobnimi kandidati je pritegnil pozornost gledalcev nastop Daria Juričana, ki se je za volitve preimenoval v zagrebškega župana Milana Bandića, volivcem pa obljublja legalizacijo korupcije. Pozorne opazovalce je navdušil s spogledovanjem s predsednico in po družbenih omrežjih so zakrožila ugibanja o političnem paru v slogu Romea in Julije.
Število volivcev v diaspori narašča, doma pada
V nedeljo se bo lahko udeležilo volitev 3.854.747 ljudi, to je 75.466 več kot na prejšnjih predsedniških volitvah leta 2014. Volivcev s stalnim prebivališčem na Hrvaškem je 3.677.904 ali 93.000 manj kot pred petimi leti. To bi lahko bila posledica povečanja števila polnoletnih državljanov, ki so v zadnjih petih letih zapustili Hrvaško, ali porasta umrlih volivcev. Zunaj meja Hrvaške je 176.843 volilnih upravičencev, na prejšnjih predsedniških volitvah je bilo upravičencev iz diaspore komaj 8328, a so se od tedaj spremenila pravila in Hrvate v diaspori po novem samodejno vpišejo na seznam volilnih upravičencev, takoj ko pridobijo osebno izkaznico Hrvaške.