Hrvaška v prvem krogu ne bo dobila novega šefa države

Hrvaška vstopa v zadnji teden predvolilne kampanje, med enajstimi kandidati za predsednika pa imajo samo trije možnost za preboj v drugi krog volitvev, ki z enim odhodom na volišča ne bodo odločene. Razlike med vodilnimi kandidati so vse manjše, nobeni vladi pa še ni bilo v interesu, da bi odpravila anomalije v volilnih seznamih.

Hrvaška v prvem krogu predsedniških volitev 22. decembra še ne bo dobila novega šefa države. Postavlja se vprašanje, ali se bo v drugem krogu volitev 5. januarja sedanja predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pomerila z bivšim premierom in nekdanjim predsednikom opozicijske SDP Zoranom Milanovićem ali s populistom, podjetnikom, pevcem in bivšim diplomatom in poslancem Miroslavom Škoro, ki se je razšel s HDZ.

Volilni bazen HDZ v BiH

Grabar-Kitarovićeva in Škoro računata na podporo volivcev, ki se nagibajo od politične sredine proti desnici. Ti predstavljajo večinski del hrvaškega volilnega telesa. Milanović stavi na enotno podporo levega bloka. Volitve bodo mali referendum zoper premierja Andreja Plenkovića, ki z večino članstva HDZ podpira sedanjo predsednico. Njen poraz bi bil signal vodstvu HDZ, da se mora obrniti pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami še bolj v desno.



Čeprav se prednost Grabar-Kitarovićeve topi, ni najbolj verjetno, da na volitvah ne bi vstopila vsaj v drugi krog. Po zadnjih anketah bi v drugem krogu izgubila, če bi se pomerila s Škoro, Milanović pa bi bil poraženec tako v soočenju z njo kot s Škorom. Nekateri analitiki so spomnili, da je Grabar-Kitarovićeva pred petimi leti premagala Iva Josipovića s prednostjo 33.000 glasov. Kot še navajajo, je šlo praviloma za glasove Hrvatov v BiH, ki jim je oblast velikodušno podelila volilno pravico, in za tiste, ki so lažno prijavljeni na naslovu na Hrvaškem.

Ljubljenka, povratnik ali populist

Program Grabar-Kitarovićeve z naslovom Hrvaška zna in zmore bolje temelji na obljubah za izboljšanje stanja na Hrvaškem, zajema pa razvoj, pravičnost, nacionalno identiteto in varnost. V kampanji si je privoščila vrsto spodrsljajev, ki sta jih nasprotnika s pridom izkoristila. Ker so ji specialisti za javno komuniciranje v govoru ob napovedi kandidature napisali, kako naj se vede, je Milanović zapisal na facebooku: »Želim biti predsednik moderne, napredne, radovedne in odprte Hrvaške... Hrvaška potrebuje predsednika s karakterjem. Ko imaš karakter, imaš tudi stališče.«

Škoro se je uspel uveljaviti kot »pravi Hrvat«, domoljub, človek iz ljudstva in pripadnik večine. Na domoljubje je stavil že s svojim prvim spotom v predvolilni kampanji. »Vpijam lepoto domovine, ki jo pogosto jemljemo za samoumevno. Pogosto pozabimo, koliko smo sanjali o spremembah. Ne pozabimo na sanje«. Za Škora ustaški pozdrav »Za dom spremni« ni sporen, volivcem pa še oblublja, da se bo zavzemal za Hrvaško brez družbenih krivic, klientelizma in korupcije.

Ne glede na to, ali se bo na Pantovčak znova povzpela »ljubljenka vseh Hrvatov« Grabar-Kitarovićeva ali pa jo bosta s prestola izrinila populist Škoro ali politični povratnik Milanović, to ne bo vplivalo na odnos Hrvaške do njenih sosedov. Zagreb bo še naprej vztrajal, da je arbitraža mrtva in da je edina trajna rešitev za spor o meji s Slovenijo dialog in dvostranska pogajanja. s Srbijo bo ohranjal hladno vojno, v BiH pa ne bo odnehal s prizadevanji za vzpostavitev tretje hrvaške entitete.