Ali bo prva predsednica v zgodovini države Kolinda Grabar Kitarović Hrvaški vladala še pet let, bo jasno po drugem krogu volitev petega januarja. Prvi delni uradni izidi, ki jih je dobro uro po zaprtju volišč in po preštetih 38,8 odstotka volilnih mest objavila državna volilna komisija, kažejo, da je Zoran Milanović prejel dobrih 32 odstotkov glasov, Kolinda Grabar Kitarović pa slabih 27,8 odstotka. Tretjeuvrščeni neodvisni kandidat Miroslav Škoro, ki je s svojimi nastopi navduševal predvsem skrajno desne volivce, je nabral dobrih 22 odstotkov glasov podpore. Poslanec v evropskem parlamentu Mislav Kolakušić je dobil 5,9 odstotka glasov. Preostalih sedem kandidatov pa je ostalo pod petimi odstotki.
Prvega kroga volitev se je do 16.30 udeležilo 38,8 odstotka od nekaj več kot 3,8 milijona volivcev, kar je približno 2,5 odstotne točke več kot v prvem krogu predsedniških volitev leta 2014, je objavila državna volilna komisija.
Nastopi so ji škodili
Potem ko je imela Grabar Kitarovićeva od poletja v anketah zanesljivo prednost pred protikandidati, se je njena prednost po nizu napak in nenavadnih izjav postopoma topila. Vse, razen zadnje javnomnenjske raziskave hrvaške Nove TV, so predsednici napovedovale zmago v prvem krogu. Medtem ko je Grabar Kitarovićeva iz nastopa v nastop izgubljala podporo, se je podpora njenemu socialdemokratskemu tekmecu Milanoviću postopoma in komaj opazno povečevala. Analitiki ocenjujejo, da je Milanoviću koristila mobilizacija levega dela volilnega telesa, ki ga je na volišča spravilo dejstvo, da je imela desnica dva močna aduta na volitvah. V štabu Kolinde Grabar Kitarović ocenjujejo, da njihovi kandidatki dobro kaže v drugem krogu, saj računajo, da bodo Škorovi volivci podprli sedanjo predsednico.
Zmagovalec ni napadal in ni obljubljal
Kot je za Hrvaško nacionalno televizijo povedal Ivan Račan, glavni strateg Milanovićevega volilnega štaba, so strategijo zasnovali umirjeno. Ker Milanovića hrvaški volivci dobro poznajo, so sklenili v kampanji ne napadati nasprotnikov, temveč iti po svoji poti, brez obljub, ki bi bile zunaj okvirjev pristojnosti predsednika republike. »Dobili smo, kar smo povečini tudi pričakovali. Čeprav je Milanovićevo prvo mesto marsikoga presenetilo, je to za del Hrvaške izjemno dobra novica. Kolindi Grabar Kitarović je najbolj škodil Miroslav Škoro, saj ji je odnesel glasove skrajne desnice. Pri razumevanju hrvaške politike je dobro vedeti, da tipičen volivec HDZ vedno voli tistega, ki je najbolj desen; tokrat kandidatka HDZ pač zanje ni bila najbolj desna. Če v drugem krogu zmaga Milanović, bo to signal Evropi, da se Hrvaška trudi biti normalna proevropska država. Če zmaga druga stran, bomo pokazali, da smo nekaj takega kot Poljska ali Madžarska,« ocenjuje univerzitetni profesor in politični analitik iz Zagreba Tvrtko Jakovina.