Kim Džong Un na obisk povabil papeža Frančiška

Papeža Frančiška bi »prisrčno pričakali« v Pjongjangu, če bi sprejel povabilo, ki mu ga bo prihodnji teden v imenu voditelja Kim Džong Una predal južnokorejski predsednik Mun Dže In. Srečanje s svetim očetom je severnokorejskemu voditelju predlagal prav Mun med njunim tretjim srečanjem prejšnji mesec.

Papež je namreč molil za mir med zgodovinskim srečanjem Kim Džong Una z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Singapurju 12. junija ter tako postal del velikega vrtiljaka, ki se vrti okoli denuklearizacije Korejskega polotoka. Kim tudi z odpiranjem vrat papežu sporoča svetu, da ga zanima predvsem mir. Mun bo Kimovo povabilo predal svetemu očetu med uradnim obiskom v Vatikanu 17. in 18. oktobra, je včeraj povedal tiskovni predstavnik Modre hiše (predsedniška palača).

Tudi Mun je rimski katoličan, in to od zgodnjega otroštva, ko se je njegova mama kot begunka iz Severne Koreje pridružila Katoliški cerkvi v Busanu in od nje dobivala mleko v prahu za svoje otroke. Je tretji južnokorejski državni voditelj te veroizpovedi in zanimivo je, da sta tudi njegova predhodnika, Kim De Džung in Ro Mu Hjan, predlagala pokojnemu voditelju Kim Džong Ilu, tj. očetu Kim Džong Una, naj se sestane s papežem.

Razširjanje vere prepovedano

Severna Koreja je seveda ateistična država, vendar so Kim Il Sunga, ustanovitelja države in deda sedanjega voditelja, vzgajali v prezbiterijanski družini, ki je bila zelo navezana na cerkev. Ustava Demokratične ljudske republike Koreje, kakor se država uradno imenuje, zagotavlja svobodo veroizpovedi (pod pogojem, da verske skupine ne delujejo prevratniško), a je tamkajšnja Katoliška cerkev državna in tako kakor kitajska ločena od Vatikana.



Pjongjang je bil pred razdelitvijo polotoka znan kot »korejski Jeruzalem«, ker je v njem živelo več katolikov in protestantov kakor kjerkoli drugje v državi, danes pa v njem deluje ena sama katoliška katedrala brez škofa in posvečenih duhovnikov. V državi je po nekaterih ocenah le okoli 3000 katolikov, slišati pa je govorice, da jih je precej več v delovnih taboriščih. Pridiganje ali razširjanje vere je v Severni Koreji strogo prepovedano.

Mun bo pojasnil papežu Frančišku, kako pomemben je njegov morebitni obisk v Pjongjangu, toda ne zaradi vernikov, ampak zaradi sedanjega spravnega procesa. Kim Džong Un je v nedeljo ameriškemu državnemu sekretarju Miku Pompeu zatrdil, da je pripravljen sprejeti mednarodne nadzornike, ki bi se radi prepričali, da je Severna Koreja dokončno zaprla poligone za preizkušanje atomske bombe in balističnih projektilov. Pravkar se intenzivno pogovarjajo tudi o novem srečanju Trumpa s Kimom, toda ker so dejanja, ki vodijo k resnični denuklearizaciji, še naprej skromna, potrebujemo dodatna prizadevanja za vzpostavitev zaupanja. Prihod papeža Frančiška bi lahko pripomogel k temu.



Sveti oče je obiskal Južno Korejo leta 2014 in na njegovo mašo v Seulu so povabili tudi severnokorejske vernike. Toda ti se takrat niso odzvali vabilu. Mun je lani prosil papeža Frančiška, naj postane posrednik med Severno Korejo in Zahodom, prve znake otoplitve odnosov s papežem pa je Pjongjang pokazal junija, ko je poslal delegacijo v Ženevo na proslavo 70. obletnice Svetovnega sveta cerkva. Toda papeževa diplomacija bi šele zdaj lahko zares stopila na svetovni oder. To je ključni trenutek, ko se odloča, ali se bo sprava nadaljevala ali bo spet prevladalo nezaupanje.