Kim znova v bojevniškem sedlu

Ko so severnokorejski mediji v sredo objavili fotografijo Kim Džong Una, kako na gori Pektu jezdi na belem konju, je bila to jasna napoved vrnitve mladega vodje v bojevniško stanje. Nato je v nedeljo tiskovna agencija KCNA objavila, da je dan pred tem severnokorejska vojska izvedla »pomemben poskus« v raketnem oporišču, o katerem so pred časom obljubili, da ga bodo zaprli.

Ne le da so bila to očitna znamenja, da se je proces denuklearizacije obrnil v nasprotno smer, temveč je severnokorejski veleposlanik v ZN Kim Song v soboto izjavil, da so pogajanja na to temo »zapustila pogajalsko mizo« in da ni več potrebe po dolgih pogovorih z ZDA.

Song je s to izjavo odgovoril na obsodbo šestih evropskih držav, ki so izrazile zaskrbljenost in negodovanje, ker je Severna Koreja od maja izstrelila 13 balističnih raket. Evropejci so v zadnjih mesecih sprejeli vlogo »ameriškega psička«, je dejal Song, in tako se je prek mikrofonov Svetovne organizacije znova širil besednjak, poln čustvenih oznak. Vrnila se je beseda »dotard« (kar naj bi pomenilo 'senilen starec'), namenjena predsedniku Donaldu Trumpu, oživela so opozorila na ameriško »sovražno politiko« do Pjongjanga in razživele so se obljube, da se bo Severna Koreja napotila po »novi poti«.

Zdaj lahko s strahom pričakujemo, kaj vse se bo še zgodilo, ko bo imela severnokorejska Delavska stranka konec meseca plenarno zasedanje, ki so ga prav tako napovedali prejšnji teden. Če sodimo po »pomembnem poskusu«, ki so ga izvedli v soboto, bi lahko raketno grožnjo dvignili na novo raven.

Izbiranje darila

Po besedah tujih opazovalcev je bil poskus verjetno namenjen preizkusu novega raketnega motorja. Po trditvah KCNA bodo rezultati poskusa »v bližnji prihodnosti pomembno vplivali na ponovno spremembo strateškega položaja Severne Koreje«. Iz Pjongjanga so v začetku meseca opozorili Trumpa, da lahko »sami izbirajo, kakšno božično darilo bodo dobili«, namestnik zunanjega ministra Ri Te Song je spomnil, da se bliža enoletni moratorij na testiranje izstrelkov dolgega dosega in medcelinskih izstrelkov, ki si ga je Severna Koreja zadala v želji, da bi ustvarila ugodnejše ozračje za pogajanja o denuklearizaciji.

Kim Džong Una je veliko bolj zanimal mirovni sporazum z ZDA, ki bi vseboval tudi varnostna zagotovila, ker pa za ameriškega predsednika, ki je na robu odpoklica, severnokorejsko vprašanje ni osrednja tema, se severnokorejski voditelj vrača k starim grožnjam.



Po prvem srečanju s Kim Džong Unom junija 2018 je Trump zmagoslavno izjavil, da mu je severnokorejski voditelj obljubil, da bo odstranil raketno oporišče, o katerem se je pozneje pokazalo, da naj bi bilo oporišče Sohe. Dejstvo, da so ta konec tedna izvedli poskus prav v tem oporišču, je pravzaprav sporočilo, s katerim je Kim obvestil Trumpa, da mu ni nikoli povsem zaupal.

Raketnih izstrelišč ni odstranil, ker je čakal, ali bo iz Bele hiše dobil darilo, denimo za zahvalni dan. Toda ameriški predsednik je med vrhunskim srečanjem Nata v Londonu znova grozil. »Tako rad pošilja v zrak rakete, mar ne?« je Trump odgovoril na novinarsko vprašanje o seriji izstrelitev raket srednjega dosega. »Zato sem ga poimenoval raketar. Naša vojska je močnejša kot kdaj prej in mi smo najmočnejša država na svetu. Upamo, da nam ne bo treba uporabiti te sile, a če jo bomo morali, jo pač bomo.«