Kljub Trumpovi odpovedi obiska Danske njegov zunanji minister hvali sodelovanje med državama

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump po košarici Danske Združenim državam Amerike (ZDA) glede prodaje Grenlandije odpovedal obisk Danske, je državni sekretar ZDA Mike Pompeo v sredo poklical danskega zunanjega ministra Jeppeja Kofoda. V krajšem telefonskem pogovoru je Pompeo izrazil pohvalo Danski kot eni od zaveznic ZDA pri reševanju globalnih varnostnih prioritet, poroča BBC.

Kot je danski zunanji minister zapisal na twitterju, sta imela s Pompeom »odkrit, prijateljski in konstruktiven pogovor«, državi pa označil za »tesni prijateljici in zaveznici, ki imata za seboj že leta dobrega in aktivnega sodelovanja po vsem svetu.«



V izjavi za javnost so v State Departmentu povedali, da sta se »v pogovoru dotaknila tudi krepitve sodelovanja ZDA s Kraljevino Dansko, vključno z Grenlandijo na Arktiki«. Prav tako pa je beseda tekla še o preložitvi Trumpovega obiska Danske, ki so ga sicer na povabilo danske kraljice Margarethe II. napovedali za 2. septembra.
 

Trump ogorčen zaradi izjave danske premierke

Trump je odpoved obiska Danske, ki je odločno zavrnila njegovo idejo o nakupu danskega avtonomnega ozemlja, v torek na twitterju opisal z besedami, da je Danska »zelo posebna država, vendar obiska, zaradi tega ker danska premierka Mette Frederiksen ni pripravljena govoriti o prodaji Grenlandije, ne bo izpeljal«.

Frederiksenova je njegove ambicije označila kot »absurdne«. Po odpovedi obiska pa je dejala, da je bila »presenečena in razočarana«.

V sredo popoldne se je Trump v govoru z novinarji na trati pred Belo hišo obregnil ob izjavo Frederiksenove in jo označil kot žaljivo do ZDA. Dejal je: »Mislim, da je izjava premierke, da je ideja absurdna, grda in neprimerna. Vse, kar bi morala storiti, je enostavno reči: 'Ne, ponudba nas ne zanima'. Ne nazadnje nima dialoga z mano, temveč z Združenimi državami Amerike, in pod mojim vodstvom takšnega dialoga ne bom dopuščal.«
 

V ozadju je dejavna tudi Kitajska

Vzrok Trumpovega zanimanja za Grenlandijo tiči v njenih bogatih naravnih virih, kot so premog, cink, baker in železova ruda.
Čeprav pa Grenlandija velja za bogato zemlje, je skoraj v celoti odvisna od Danske, ki prispeva kar dve tretjini grenlandskega proračuna. Beleži tudi visoko stopnjo samomorov, alkoholizma in brezposelnosti.



ZDA Grenlandijo že dolgo vidijo kot strateško zelo pomemben otok, ki leži neposredno na poti med Evropo in Severno Ameriko. Na začetku hladne vojne so na tem ozemlju zgradili zračno oporišče in radarsko bazo Thule, v katerih danes opravljajo vesoljski nadzor.

Medtem ko se ZDA in Danska prepirata glede nakupa Grenlandije, se zaradi podnebnih sprememb in pospešenega odtajanja ledu na tem območju odpirajo nove arktične morske poti. Na tem področju pa je v zadnjem času najbolj dejavna Kitajska.