Konzultacije pri Mattarelli v senci političnih preigravanj

Pogajanja med Gibanjem 5 zvezd in Demokratsko stranko so polna nihanj in obratov in, predvsem, spopadov za položaje v vrhu italijanske politike.

Objavljeno
27. avgust 2019 19.45
Posodobljeno
27. avgust 2019 19.48
Italijanski predsednik Sergio Mattarella si je vzel čas, da odposluša mnenja vseh političnih akterjev. FOTO: Reuters
Na Kvirinalu se je začel drugi krog posvetov za rešitev vladne krize, predsednik Sergio Mattarella je v torek popoldne najprej sprejel predsednico senata Elisabetto Casellati in predsednika predstavniškega doma Roberta Fica in zvečer tudi mešani parlamentarni skupini.


Predčasne volitve kot grožnja


Toda pomembnejše bodo konzultacije v sredo, ko se bo predsednik republike srečal s predstavniki političnih strank: tisti dve, ki se tačas dogovarjata o možni koaliciji, sta na vrsti popoldne, takrat se bo Mattarella pogovarjal s parlamentarno skupinov Demokratov, oziroma zvečer, ko bo, kot zadnje na svojem koledarju, sprejel predstavnike Gibanja 5 zvezd. Predsednik si je vzel čas, da odposluša mnenja vseh političnih akterjev, a rok za dogovor je omejil do srede. Sicer bo razpisal predčasne volitve, dotlej bo zadeve vodila začasna vlada.

Sergio Mattarella je 21. avgusta, en dan po odstopu premiera Giuseppeja Conteja, začel prve posvete in namenil strankam strogo odmerjeni čas za morebitno oblikovanje nove vladne koalicije. Za Mattarello, ki je arbiter v času krize, sta možna scenarija samo dva: ali sestava nove, programsko trdne koalicije – pri čemer je na obzorju edinole povezava Gibanja 5 zvezd in Demokratske stranke – ali predčasne volitve. To slednje visi ves čas v zraku tako rekoč kot grožnja, saj vse politične grupacije, z izjemo Lige Mattea Salvinija, ki je odtegnila podporo Contejevi vladi in sprožila krizo, trepetajo, saj bi na morebitni predčasnih parlamentarnih volitvah jeseni dobile bistveno manj glasov, kot jih imajo. Predvsem populistično gibanje, zmagovalna stranka volitev marca 2018, bi po poldrugem letu na oblasti in sobivanja v vladi, ki ji je narekoval takt in ton Salvini, bržkone dobila polovico manj podpore. Politični vložki, ki so v igri, so veliki, v primeru jesenskih volitev bi Italija utegnila dobiti vlado, bolj desno od katerekoli po Mussolinijevi.


Preigravanje kadrovskih zadev


Pogajanja med Gibanjem 5 zvezd in Demokrati o možni novi koaliciji hromijo številna nesoglasja. Med eno in drugo stranko je veliko antipatij in antagonizmov, sta tradicionalni politični nasprotnici, njuna dogovarjanja so polna nihanj in preobratov, stališča se nenehno zbližujejo in spet oddaljujejo. Tudi vsebinska razhajanja so velika, G5Z je med drugim protisistemska stranka in ideološko daleč od Demokratske stranke. Slednja, vodi jo Luca Zingaretti, je notranje razdeljena in v njej je še vedno zelo močan nekdanji predsednik vlade Matteo Renzi; že tako močno fragmentiran prostor leve politične sredine bi v primer odcepitve Renzijeve frakcije postal še bolj razdrobljen.

Stvari dodatno zapletajo kadrovska stremljenja, bolj kot samo vsebino stranki Zingarettija in Luigija Di Maia preigravata kadrovske zadeve, kdo bo dobil kak položaj. V ospredju je videti nestrinjanje, kdo naj bi bil prihodnji predsednik vlade. Populistično gibanje je v torek suspendiralo pogovore, dokler Demokratska stranka javno ne pristane na ponovno premierstvo odhajajočega Giuseppeja Conteja. »Če ne bodo pristali na Conteja, nova srečanja nimajo smisla,« je v torek sporočilo Gibanje 5 zvezd, dopoldanski sestanek je bil odpovedan. Demokratska stranka pa je obvestila javnost, da utegnejo pogajanja propasti zaradi nestrinjanja, kdo bo prevzel notranje ministrstvo, Viminale, kjer je do zdaj ministroval Salvini. Njihov tiskovni predstavnik je izjavil, da dogovor ovira Di Maio, ki hoče biti notranji minister in podpredsednik vlade.


Jeseni o proračunu


Zaradi težkih gospodarskih in finančnih razmer, v katerih je Italija, je potrebna čim prejšnja rešitev. Na jesenskem dnevnem redu je razprava o proračunu in po lanskoletnem zapletanju populistično-nacionalistične italijanske vlade z evropsko komisijo zaradi predvidenega previsokega primanjkljaja, so se odnosi skrajno zaostrili. Pogajanja z Brusljem so bila zelo mučna in trda, ni pričakovati, da bi bila nova komisija bistveno bolj naklonjena dozdajšnjim italijanskim fiskalnim idejam.