Tiskane izdaje
Srbija je pred slabim letom zamrznila bruseljski dialog s Prištino, ki v zameno za odpravo stoodstotnih carin na srbsko blago od Beograda zahteva, da prizna Kosovo kot neodvisno državo. Predčasne kosovske volitve so rešitev zapleta in pogajanja Srbije s Kosovom o normalizaciji odnosov znova odložile, skorajšnje nadaljevanje dialoga pa ni verjetno tudi zaradi prihajajočih srbskih rednih parlamentarnih volitev. Srbski vožd pred volitvami in oblikovanjem nove vlade ne bo sklepal kompromisov s Prištino.
Ameriški poraz na Balkanu?
Po scenariju beograjskih in prištinskih kuharskih pomočnikov bo dialog ostal mrtva črka na papirju še najmanj leto dni. To lahko presekajo le glavni kuharji, ker končna rešitev kosovskega vprašanja ni odvisna od Thaçijevih in od volitev njegovega srbskega kolega Aleksandra Vučića. Sodeč po izjavah nižjih ameriških diplomatov, bi lahko k hitrejšemu razpletu srbsko-albanskih odnosov, ki so že pokazali, da je nemogoče tudi mogoče, pripomogle ameriške predsedniške volitve.
S pismom Vučiću in Thaçiju je ameriški predsednik Donald Trump uvrstil kosovsko vprašanje v svojo predvolilno agendo. Zavlačevanje z rešitvijo Trumpu nič ne pomeni, postavlja pa se vprašanje, ali si bo dovolil politični poraz na Balkanu. V volilnem letu se bo pokazalo, kakšno težo ima Kosovo v ameriški zunanji politiki. Če ne bo dosegla opaznih rezultatov v pogajanjih s Severno Korejo, pri posredovanju med Izraelom in Palestino, v pogajanjih s talibi v Afganistanu, zaostrovanju odnosov z Iranom ali v trgovinski vojni s Kitajsko, bi se lahko resno posvetila Kosovu.
Po oceni ameriških diplomatov bruseljski dialog, ki ga je vodila visoka predstavnica EU Federica Mogherini, ni prinesel konkretnih rezultatov. Washington bi lahko okrepil svojo vlogo tudi zato, da se ameriško »humanitarno« posredovanje na Kosovu ne bi spremenilo v slab primer intervencije. To je posredno nakazal tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo po minulem srečanju z Vučićem v New Yorku.
Kosovski mir in stabilnost?
Ker posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu v Haagu proti Haradinaju še ni vložilo obtožnice, je premier v odstopu že začel sklepati predvolilno koalicijo. Njegova Zveza za prihodnost Kosova je podpisala predvolilni sporazum s Socialdemokratsko stranko prištinskega župana Shpenda Ahmetija. Nosilec liste in kandidat za premiera je Haradinaj, ki je k sodelovanju povabil tudi dosedanje koalicijske partnerje, stranko Nisma in Zvezo za Kosovo s Fatmirjem Limajem in Behgjetom Pacollijem na čelu.
Na očitke, da je zanemarjal boj proti korupciji, je Haradinaj odgovoril, da se je moral ukvarjati z večjimi skrbmi, kot so bili poskusi spreminjanja obstoječih meja. Po oceni Transparency International je bilo Kosovo lani po stopnji korupcije uvrščeno na 91. mesto od skupno 120 držav. Glede svobode medijev se je na seznamu Reporterjev brez meja odrezalo nekoliko bolje in se uvrstilo na 75. mesto od skupno 180 držav.
Kosovci so bili večinoma nezadovoljni s sedanjo vlado tudi zato, ker je premier postal človek s številnimi hipotekami. Če bo posebno sodišče vložilo obtožnice zoper najvišje voditelje, kot so Haradinaj, Thaçi ali predsednik parlamenta Kadri Veseli, bi to vplivalo na rešitev mnogih vprašanj, tudi na nadaljevanje dialoga Beograda s Prištino. Po oceni analitikov je zahod, ki je vzpostavil partnerstvo s kriminalnimi in koruptivnimi strukturami, žrtvoval demokracijo na Kosovu v korist lažnega miru in stabilnosti. Tudi oblikovanje nove parlamentarne večine in vlade še ne zagotavlja, da se bo začel za napredek države nujen in ključen proces dekriminalizacije Kosova.
