Haradinaj se je v Haagu branil z molkom

Po zaslišanju je pojasnil, da še ne pozna svoje vloge med vojno, zaradi katere so ga povabili na zaslišanje kot osumljenca.

Objavljeno
24. julij 2019 14.00
Posodobljeno
24. julij 2019 14.28
Haradinaj je zaradi zaslišanja na posebnem sodišču za vojne zločine na Kosovu že včeraj prispel v Haag. FOTO: Laura Hasani/Reuters
Po današnjem zaslišanju Ramusha Haradinaja pred posebnim sodiščem za vojne zločine na Kosovu v Haagu ni znano, katerih zločinov je osumljen bivši poveljnik Osvobodilne vojske Kosova in donedavni kosovski premier. Sodišče in Haridanaj tudi nista razkrila, ali se bo zaslišanje nadaljevalo jutri.

Haradinaj se je na zaslišanju, ki je bilo v skladu s pravili za zaprtimi vrati, branil z molkom. Tako je ravnal po pravnem nasvetu, naj se ne brani in naj ne odgovarja na vprašanja. Po zaslišanju je pojasnil, da mu je tožilstvo svetovalo, naj ne daje izjav o poteku preiskave, in da še vedno ne pozna svoje vloge med vojno, zaradi katere so ga povabili na zaslišanje kot osumljenca. Objavo informacije o tem zavrača tudi tožilstvo, sodišče pa je poudarilo, da preiskava ni javna.


Trgovina z organi


Ker je izkoristil pravico, da se brani z molkom, ga tožilstvo ni natančno seznanilo s tem, zakaj je osumljen. Po njegovem je izpolnil svoje obveznosti do sodišča. Ne pričakuje, da bo sodišče proti njemu vložilo obtožnico, pripravljen pa je sodelovati z njim, čeprav tožilstvo ni vložilo novih zahtev. Zaslišanja osumljencev ali prič na posebnem sodišču, ki je danes zaslišalo bivšega predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija, običajno trajajo dva do tri dni.

Po navedbah medijev, ki se sklicujejo na mednarodne vire, je Haradinaj osumljen zaradi trgovine z organi v primeru »Rumena hiša«. Prvo poročilo o teh zločinih je naredil Unmik že leta 2003, uničeno pa je bilo menda v Haagu. Po navedbah misije ZN so bivše borce Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki so se upirali Haradinajevemu poveljstvu, poslali v taborišča v Albaniji.


Novi dokazi o zločinih


Dokaze o zločinih so menda pridobili tudi Američani, ki so v Albaniji odkrili štiri množična grobišča. Bivši šef albanske obveščevalne službe Vosi Ajazi Lika trdi, da so bili deležni mednarodnih pritiskov, ker niso zadostno sodelovali v preiskavi »rumene hiše« in množičnih grobnic. Trgovina z organi Srbov in Albancev, ki so jih prodajali po ceni od 25.000 do 100.000 tedanjih mark, domnevno ni bila možna brez Haradinaja in njegovih borcev, ki so imeli pod nadzorom območje na meji z Albanijo.

Nove dokaze proti Haradinaju je napovedal predsednik srbskega odbora za Kosovo Milovan Drecun. Šlo naj bi za originalni dokument štaba poveljstva OVK v operativni coni Dukađin, ki so ga zaplenile srbske varnostne sile, priča pa o albanskih pripadnikih srbske policije, ki so jih likvidirali Haradinajevi borci. Po njegovih navedbah ima Beograd v rokah tudi Haradinajev vojni dnevnik, ki v 987 primerih mučenja, umorov, posilstev in ugrabitev priča o njegovi poveljniški odgovornosti.