Tiskane izdaje
Po parlamentarnih volitvah leta 2017 je prevzela izvršno oblast vojna koalicija na čelu z Ramushem Haradinajem, ki je vodil vlado s tesno večino 61 poslancev od skupno 120 v parlamentu. Kot nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK) ga tako kot kosovskega predsednika Hashima Thaçija in predsednika skupščine ter vodjo Demokratske stranke Kosova Kadrija Veselija bremeni hipoteka vojnih zločinov OVK.
Priče so izginile v temi
Ne gre le za poročilo posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja iz leta 2011, ki OVK in trojici njenih bivših poveljnikov očita hude vojne zločine, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi. Ker so bile kosovske oblasti proti, so šele po pritisku Washingtona na podlagi poročila leta 2015 ustanovili posebno sodišče s sedežem v Haagu za vojne zločine OVK med in po kosovskem konfliktu v letih 1998-2000.
Haradinaja je obremenila tudi nekdanja haaška glavna tožilka Carla del Ponte, ki je brez dlake na jeziku spregovorila o ustrahovanju prič, ker Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty), ki je delo končalo konec leta 2017, ni vzpostavilo učinkovitega mehanizma za njihovo zaščito. Po njenih navedbah je bil to ključni razlog, da je Icty oprostil Haradinaja na prvem sojenju leta 2008. Na ponovnem sojenju zaradi sumov, da je prišlo do nezakonitih pritiskov na priče, ga je Icty leta 2012 oprostil vseh obtožb.
Javna skrivnost je, da je Haradinaj prvič odstopil s premierskega položaja leta 2005, ko je Icty objavil obtožnico proti njemu zaradi vojnih zločinov v času konflikta na Kosovu, ker naj bi mu bilo vnaprej obljubljeno, da bo oproščen. To pojasnuje ravnanje prič, ki so čez noč obrnile ploščo. Nekatere so izginile tudi v temi. Iz tega je mogoče sklepati, da ga je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu poklicalo na zašlišanje kot osumljenca v opozorilo ali pa da gre za vnaprej dogovorjeno kravjo kupčijo. Kaj je v ozadju bo delno jasno po prvih obtožnicah, ki jih bo po napovedih sodišče objavilo še letos. Dejstvo je, da imajo Američani bivše poveljnike OVK v pesti in da morajo plesati tako, kot igrajo oni.
Ples po ameriških taktih
Nekdanjo OVK je obremenil v svoji knjigi Sodnik v državi brezpravja tudi švedski sodnik in prvi tuji delilec pravice na Kosovu Krister Karphamar. Po njegovih navedbah so se v poskuse sojenja Albancem za največje zločine vedno vmešali Američani kot glavni igralci na Kosovu. Karphamar trdi, da so prikrivali zločine in spustili morilce na prostost. Ko je preiskoval napad na avtobus Niš ekspres pri Podujevu, v katerem je bilo ubitih 12, ranjenih pa 43 Srbov, je Unmik na podlagi DNK sledi prijel Florima Ejupija kot glavnega osumljenca za napad. Ameriški pripadniki Kforja so ga brez pojasnila odpeljali iz pripora v svojo bazo Bondsteel, iz katere je domnevno pobegnil. Karphamar navaja še vrsto drugih primerov.
Ker si je domišljal, da je šef suverene države, ki lahko odloča samostojno, je leta 2010 odstopil tudi nekdanji kosovski predsednik Fatmir Sejdiu. Premierski stolček je po manj kot dveh letih izgubil tudi Isa Mustafa, ker ni več ustrezal glavnim igralcem na Kosovu. Američani so poskrbeli, da se nekdanji vodja gibanja Samoopredelitev Albin Kurti ni nikoli niti približal oblasti, čeprav gre za eno najmočnejših strank na Kosovu. V tem kontekstu je Haradinajevo pojasnilo, da je odstopil iz domoljubnih razlogov, ker države ne more voditi v takšnih razmerah, ker bi to otežilo položaj Kosova, le metanje peska v oči javnosti.
Žrtev na oltarju svobode
To velja tudi za odzive v regiji in zunaj nje. Vodilni politiki v Albaniji izpostavljajo, da so prepričani o Haradinajevi nedolžnosti. Po oceni predsednika Ilirja Mete noben pritisk ne more zlomiti Haradinaja kot državnika in narodnega heroja. Vodja albanske opozicije Lulzim Basha je zapisal, da nihče ne more očrniti kosovske vojske in oskruniti vzvišene žrtve družine Haradinaj na oltarju svobode. Po njegovem je odstop Haradinaja dejanje človeka, ki je postavil na prvo mesto svojo domovino.V tem stilu so se odzvali tudi drugi albanski politiki, molči pa le premier Edi Rama.
Ameriško zunanje ministrstvo je čestitalo Haradinaju, ker se je odločil, da bo stopil pred tožilce posebnega sodišča v Haagu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da razume zadovoljstvo Srbov, ker je posebno sodišče pozvalo Haradinaja na zaslišanje kot osumljenca za vojne zločine, vendar to še ni razlog za navdušenje. Pomembne bodo posledice tega dejanja, prevsem odnos Albancev in mednarodne skupnosti do srbskega naroda in Srbije.
Sodišče je začelo delovati lani poleti, januarja letos pa je začelo zaslišanje dveh bivših visokih predstavnikov OVK Rustema Mustafe in Samija Lushtakuja. Poleg Haradinaja je dobil poziv na zaslišanje tudi nekdanji predsednik kosovske skupščine Jakup Krasniqi, ki sodišča ne priznava, vendar bo kljub temu stopil pred tožilce.
