Krizna leta ostarelega zavezništva

Bruselj – Severnoatlantsko zavezništvo pogosto poudarja svojo dinamiko v prilagajanju novim okoliščinam. Tako trem osnovnim operativnim domenam (kopno, morje in zrak) niso pridružili samo kibernetskega prostora, ampak sinoči tudi vesolje, kjer bo navzočnost izključno defenzivna, predvsem za zavarovanje satelitov.

Sedemdeset let po ustanovitvi se Nato kljub usmerjenosti v prihodnost še spopada s temeljnimi vprašanji svojega obstoja. Emmanuel Macron, predsednik Francije, ki je ena od treh jedrskih sil med 29 zaveznicami, je pred kratkim razglasil Nato kar za možgansko mrtvega in se zavzel za strateško avtonomijo Evrope na obrambnem področju.

Zasedanje zunanjih ministrov Nata se je sinoči končalo z izrekanjem pripadnosti Natu kot temelju in prihodnosti varnosti na stari celini. Tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je večkrat poudaril prenovo Nata.

Po Macronovih ostrih kritikah zavezništva so druge članice strnile vrste. Zlasti na Poljskem in v drugih vzhodnih članicah, ki imajo globoke zgodovinske strahove pred Rusijo, si varnosti že tako ne predstavljajo brez ZDA in Nata. V Parizu so po kritikah začeli govoriti o predlogih za reformo Nata. Kljub odmevnim ocenam o notranji krizi v zavezništvi v Franciji očitno še vedno vidijo Nato kot nenadomestljiv. Tudi nemški zunanji minister, socialdemokrat Heiko Maas, se je na zasedanju zavzel za temeljito razpravo o reformi Nata v smeri krepitve njegove političnega dela.

Maas je posvaril pred »tendencami razdvajanja«, ki bi utegnile ogroziti vlogo zavezništva kot »življenjskega zavarovanja Evrope«. Predlagal je ustanovitev skupine strokovnjakov, modrecev, ki naj bi pripravila predloge za reformo. Z njo bi omogočili bolj politične razprave v samem zavezništvu. Predvideno je, da bi skupino vodil generalni sekretar Stoltenberg. Maasova ideja je bila med zaveznicami pozitivno sprejeta in naj bi jo podprli na zasedanju voditeljev ob 70. obletnici Nata, 3. in 4. decembra v Londonu. Skupina modrecev naj bi končala delo do rednega vrha Nata leta 2021.

Kakšna bi bila reforma zavezništva, ki bi lahko bolje povezala različne politične strateške interese zaveznic, še ni znano. Zlasti ravnanje Turčije v Siriji med zaveznicami odpira številna vprašanja. Poleg tega je ves čas v zraku vprašanje, ali se lahko zgodi, da se ZDA nekega dne začnejo poslavljati od zavezništva. Evropske članice so sicer v zadnjih letih po številnih ameriških kritikah le začele več vlagati v obrambo. Po drugi strani znotraj EU vzpostavljajo nekaj ducatov lastnih obrambnih projektov, v bruseljskem žargonu poimenovanih pesco.

To stalno sodelovanje na področju obrambe naj ne bi bilo nekakšna alternativa Nata. Kljub krepitvi evropskega stebra Nata zunanji ministri niti v bolj dolgoročni perspektivi ne vidijo popolnega osamosvajanje evropske obrambe od ZDA. »Vsak poskus oddaljevanja Evrope od Severne Amerike ne bo oslabil le Nata, marveč bo tudi razdvojil Evropo. Tako verjamem v evropsko enotnost,« je povedal Stoltenberg. Sicer se zaveznice kar strinjajo s kritikami ravnanja ZDA na severu Sirije, od koder so odpoklicali vojake, ne da bi se uskladili z evropskimi zaveznicami.

Po mnenju Slovenije je Nato nenadomestljiv za zagotavljanje varnosti. Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je opozoril, »da se države v Evropi ne moremo večno zanašati na ZDA ali koga tretjega,« a v njegovih očeh krepitev evropske obrambe mora biti usklajena z Natom. Slovenija sicer v čedalje večji meri prevzema svoj delež bremen, saj je obrambne izdatke od leta 2015 zvišala s 361 na 466 milijonov evrov na leto. A po njihovem deležu v BDP (gibljejo se okoli 1,1 odstotka) in deležu naložb v obrambnem proračunu kot drugem ključnem merilu ostaja pri repu lestvice.