Lahko Johnson računa na EU?

Nasprotniki britanskega premiera Borisa Johnsona so ta teden storili vse, kar je v njihovi moči, da bi ga prisilili v to, da Bruselj zaprosi za nov odlog brexita. A njihova strategija vsebuje vsaj eno veliko pomanjkljivost: tudi če premier ugodi njihovi želji, ni nujno, da ji bo ugodila Evropska unija. »Tega ne moremo početi vsake tri mesece,« je francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian danes v intervjuju za radio Europe1 komentiral politično dogajanje v Združenem kraljestvu. »Britanci nam morajo povedati, kaj si želijo,« je bil jasen diplomat.

Doslej je veljalo, da EU nikakor noče biti kriva za brexit brez dogovora in da bo zato avtomatično odobrila kakršno koli prošnjo za nov odlog britanskega izstopa, vendar nasprotniki brexita Francozovih besed vseeno ne bi smeli jemati zlahka. Francija je doslej veljala za državo z najbolj trdnimi stališči do vprašanj, povezanih z britansko ločitvijo. Le Drianovi komentarji potrjujejo, da od teh ni pripravljena kar tako odstopiti in da bo Pariz od Londona zahteval zagotovila, da se morebitno tretje podaljšanje britanskega članstva v EU ne bo končalo s podobnim razpletom, kot sta se prejšnji dve. V nasprotnem Francija, vsaj če gre verjeti ministrovim besedam, ne bo privolila v nov odlog.
 

Kaj lahko stori Johnson

Tako se lahko zgodi, da usoda brexita 31. oktobra ne bo odločena na Otoku, ampak v Bruslju oziroma v kateri od evropskih prestolnic. Napori britanske opozicije in zdaj že nekdanjih upornikov iz vrst konservativcev, da premiera prisilijo v nov odlog, se utegnejo tedaj izkazati za brezpredmetne.



K zavrnitvi novega odloga bi utegnil EU spodbuditi tudi Boris Johnson, ki na vsak način hoče uresničiti brexit do konca oktobra. Johnsonova ekipa po poročanju konservativnega Daily Telegrapha ne izključuje možnosti, da bi lahko z vetom na naslednjem vrhu voditeljev blokirala kakršne koli odločitve, povezane s procesom prestrukturiranja evropske komisije. Pripravlja se tudi na morebiten sodni boj.
 

Transformacija torijcev

Odstopi, izključitve in prestopi politikov, ki so zaznamovali pretekli teden, kažejo na velike premike v britanski politiki, zlasti v vladajoči konservativni stranki, ki se tri leta po referendumu o britanskem izstopu iz EU postopoma, a zagotovo spreminja v uradno stranko zagovornikov brexita.

Zasluge za takšno transformacijo gredo njenemu voditelju, britanskemu premieru, in njegovemu glavnemu strategu Dominicu Cummingsu, arhitektu referendumske kampanje o brexitu, ki sta iz stranke izločila več kot dvajset proevropskih politikov, potem ko so ti prejšnji teden podprli zakon, s katerim je opozicija poskušala vlado prisiliti k temu, da opusti svoje načrte, povezane z brexitom. Čistka, ki je sledila, je bila preveč tudi za nekatere člane kabineta. Konec tedna se je od vlade – in stranke – poslovila Amber Rudd, ki je v njej opravljala naloge ministrice za delo.