Tiskane izdaje
Vrhovno sodišče odloča o dveh ločenih zadevah: o pritožbi vlade proti sodbi škotskega sodišča, ki je razsodilo, da je prisilna prekinitev dela parlamenta neprimerno oviranje njegovega dela, ter o pritožbi aktivistke Gine Miller proti odločitvi višjega sodišča v Londonu, ki je menilo, da prekinitev dela parlamenta ne more biti predmet sodne razprave.
Premier Johnson vztraja, da je bila odločitev o pettedenski prekinitvi dela parlamenta (začela se je prejšnji teden) ustrezna v luči priprav na predstavitev načrtov za delo njegove vlade, ki je načrtovana za 14. oktober. Če britanski premier meni, da prisilna prekinitev dela parlamenta ni povezana z brexitom in načrtom, da Veliko Britanijo 31. oktobra popelje iz Unije z dogovorom ali brez, kritiki začasne razpustitve parlamenta trdijo, da želi britanska vlada s tem onesposobiti opozicijo, ki si prizadeva preprečiti brexit brez dogovora. Opozicija je sicer pred suspenzijo parlamenta izbojevala pomembno zmago z izglasovanjem zakona, ki od premiera zahteva, da Unijo zaprosi za nov odlog brexita.
Zborovanje med odločanjem vrhovnega sodišča. FOTO: Toby Melville/Reuters
Odločanje sodišča brez vpliva na časovnico brexita
Vrhovno sodišče drugič v zgodovini sprejema odločitev v zasedbi 11 sodnikov (običajno jih zaseda devet), kar, kot poudarjajo britanski mediji, nakazuje na ustavni pomen zadeve. Prvič je sodišče v tovrstni zasedbi odločalo leta 2016, ko je – prav tako Gina Miller – zahtevala, da sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe, ki predvideva izstop države članice iz Unije, odobri britanski parlament.
Kot je na današnji obravnavi poudarila predsednica vrhovnega sodišča Brenda Hale, odločitev o (ne)zakonitosti prekinitve dela parlamenta ne bo vplivala na časovnico brexita. Izziv sodnikom pa bo, kot opozarjajo tuji mediji, nedvomno predstavljalo usklajevanje razlik med angleško, severnoirsko in škotsko zakonodajo.
